Če bi Kaheem Parris (Koper) svojo enajstmetrovko namesto v prečko pospravil v mrežo, bi letos v zgolj treh krogih na petnajstih tekmah videli že 40 golov! No, pa saj ni »kriv« Parris. Čeprav je imel za Koper še in še priložnosti že krog prej. Pa še je prečk, zapravljenih enajstmetrovk in zicerjev. Gregor Bajde (Celje), Francesco Tahiraj (Radomlje) in Mustafa Nukić (Olimpija) so se vsi držali za glavo v tem krogu. Kakšne priložnosti! Pa niso edini, še zdaleč ne.
Ampak nič zato. Ah, kje. Strelov ne manjka, golov pa tudi ne. Trenutno smo natančno pri 2,6 gola na tekmo. In prav toliko golov – 13 na petih tekmah – je padlo v tem 3. krogu. Nobena tekma se ni končala brez gola, zabili so vsi razen Gorice in Brava. In v Celju so videli kar šestico! Tukaj pa je trojica najlepših.
3. Iz kota? Pa kaj! Iz takega »objema«! • Damjan Vuklišević: CELJE – Mura 3:1 (3:3)
Morda goli iz kota niso, kaj pa vemo, najlepši. Res redko. Sploh taki. Direktni. V gnečo. Podaja in hop-cup z glavo. Ampak tale gol si zasluži mesto na lestvici. Zato, ker je načel preobrat za izenačenje. Celje je delovalo proti Muri – povrhu na prvi domači tekmi letos – povsem potolčen, brezidejno, poklapano. Skoraj ura igre in – 0:3. Doma. Po dveh remijih.
Nato je prišla pa 58. minuta in podaja Ivana Božića iz kota. Damjan Vuklišević in Nik Lorbek sta se grabila, objemala, vlekla, borila. Mož na moža, bistvo definicije, da je nogomet pač kontaktni šport. Sodniku Slavku Vinčiću ni ostalo drugega, kot da točno tako dojame situacijo. Vuklišević je skočil, kolikor je pač lahko v Lorbkovem objemu. Sunil, trznil, zdrgnil. Matko Obradović v golu Mure ni imel nobenih možnosti Za začetek. Za znižanje. Za upanje, ki je meso postalo v samem finišu tekme, ki se je končala s 3:3. Deseti gol marljivega branilca na 126. tekmi (igral tudi za Maribor, Krško, Rudar in Domžale).
2. Ena, dve, tri! • Mirlind Daku: Celje – MURA 0:3 (3:3)
Včasih je nogomet tako prekleto preprost, da vemo, zakaj je po svoje preprosto preklet. Vzemimo tale gol. Za 0:3, ki ga je Mura zabila Celju. Grofje so delovali poklapano, odsotno, odrezano, sesekljano. Amar Beganović je imel absolutno preveč prostora, toda podarjeno je gladko vzel. Zakaj pa ne? Podal je Martinu Šrolerju in stekel naprej.
Pričakovati je bilo dvojno podajo, ampak Šroler je videl, kako radodarni so Celjani. Pustili so prostor še tik pred golom, globoko v kazenskem prostoru. Samo ena podaja je bila dovolj. Prerezala je celjsko obrambo. In potem je Mirlind Daku storil, kar Mirlind Daku stori: gladko, neusmiljeno, surovo je zabil. Tretji gol že letos za vse bolj prepoznavnega kosovskega napadalca. Tokrat je po evropski kalvariji Mure v četrtek vstopil s klopi. In zabil skupaj osmi gol na devetnajsti ligaški tekmi. Gol je bil vsekakor lep. A kaj, ko je sledil naval Celja...
1. Prvi gol, prva točka, prvi kriki • Tom Alen Tolić: Domžale – TABOR 1:1 (1:1)
Pride trenutek tekme, ko res več nimaš česa izgubiti. Pustimo, da nihče od igralcev nikdar ne ve, koliko sekund je še ostalo do konca. Zacharie Lulu Iscaye gotovo ni mogel vedeti, da je ostala še ravno minuta, da bi Tabor nekako prišel do prve letošnje točke v Domžalah, ki so že debelo uro vodile z 1:0. Žogo je tako ali tako imel na svoji polovici. In jo podal na stran, na desno do Nabila Khalija.
Kazalo je, da bo dvojna podaja, ampak Khali je imel celo izbiro. Pritekel je Alen Korošec, ki je žogo sijajno dvignil do Toma Alena Tolića. Ni imel dovolj prostora, zato jo je podaljšal do – Iscaeyja. Pretekel je pol igrišča! Zavrnil je žogo, vrgel Zenija Husmanija iz ritma. Tako je Tom Alen Tolić, ki je pomeril že pred tem na gol Domžal, a je bil Mulalić uspešnejši, še zadnjo res priložnost. Spodkopal jo je, dvignil čez Tilna Klemenčiča. Saj se je Ajdin Mulalić iztegnil. O, ja. Pa samo za lepšo kuliso. Sijajen gol. Vsi na kup, prva točka na tretji tekmi za Tabor. In prvi gol za 23-letnega hrvaškega vezista Tolića. Takih golov se ne pozablja. O, ne. Še komentator tekme je kričal. Kako ne bi.
