Morda pa je bolje, da so na analizo počakali do torka. Da so minili vsaj trije dnevi. Ker pomisliti na tako tekmo? Kako naj se vsega tega spomniš in analiziraš? Ko si imel trikrat vodstvo? Doma? Proti aktualnemu prvaku? Kot povratnik prvoligaš? »Če bi še vedel, kako so padali goli? To pa bi vam še znal našteti, zakaj pa ne!« pravi Gašper Jovan, 22-letni levi bočni branilec Aluminija po zgodovinski tekmi. Seveda ve. Če pa je zabil enega od devetih golov.
Ja, to je bila prva tekma v zgodovini 1. SNL, ki se je končala s 4:5. Šumari so potegnili kratko, sploh glede nato, da so kar trikrat vodili (1:0, 2:1, 4:3), na koncu pa mahali, kako so aktualni prvaki v Ljubljano odnesli vse tri točke.
Žoga in njena okroglost
Ampak Jovan, tako kot večina v Kidričevem, ni bil razočaran. Kako bi bil, če pa je na tej tekmi nabral gol in podajo! »Mislim, da smo pokazali, da imamo kvaliteto in da nas krasi odlična tranzicija.« Že, že, ampak imeti na kolenih aktualne prvake? Saj je Olimpija že osemkrat klonila na štirinajstih tekmah poprej. Kaj, kje, zakaj je zmanjkalo, da po tistem golu Marka Bresta za 4:3 v 78. minuti niso tekme pripeljali do – zmage? »Na koncu nam je zmanjkalo koncentracije, pa tudi na določene odločitve nismo dobro reagirali.«
Seveda nihče med polčasom, ko je Aluminij vodil z 2:1, ni vedel, kaj bo sledilo. »Saj ni mogel. Imeli smo napotke, kaj moramo delati, ampak tekma se je razvila v drugo smer, padli smo v zaostanek, nato nam je uspel preobrat, potem pa ...« In od kod toliko golov? »Žoga je okrogla, kaj naj vam še rečem. Oboji smo prihajali do priložnosti in jih izkoristili.«
Kaj naj, pač rad teče!
Gašper Jovan deluje trezno, preudarno, umirjeno. Stavki so odmerjeni, vprašanjem na daljavo prisluha previdno in koncizno. Raje z manj pove več, čeprav se vse bolj zdi, da je na igrišču drugače. Njegova je leva stran, le da se zdaj na nasprotno polovico že lep čas prebija iz obrambe. »Oh, ko sem začenjal, sem seveda želel biti tudi bolj v napadu,« brez sramu prizna. Toda četudi je kasneje pristal na levem bočnem, se golom nikakor ni odrekel. »Kaj naj, pač rad imam trancizijo, kondicije mogoče resda ni nikoli dovolj, toda res ogromno pretečem.«
Jovan je odraščal v naselju Gaberke pri Velenju. Razlog za nogomet? Neutrudni oče. »Že ko sem shodil, mi je dal žogo v noge in sva brcala na igrišču. Če je oče igral nogomet? Je, ko je bil mlajši, nikdar pa profesionalno, ampak me je tako navdušil in na to, kako sva igrala ena na ena imam res lepe spomine, mogoče najlepše.« Ko je prerasel domače dvorišče, je šel v Šoštanj, v želji po bolj stabilni sredini pa je kot sveži najstnik kmalu prestopil v velenjski Rudar. »Že takrat je to bil korak naprej, potem pa sem vse bolj videl, da z nogometom mislim resno.« Pri knapih je bil najprej še na krilu, potem pa so ga dajali nižje v sistem, ampak kljub temu je v 2. mladinski ligi vzhod za Rudar v sezoni 2018/19 zabil kar 10 golov na 24 tekmah.
Ko je 20 minut več kot 90
Ko se je sam prebijal skozi selekcije Rudarja, so Velenjčani že bili svoj trd boj za prvoligaški status. Sezono 2018/19, ki je že tako ali tako bila zanj bleščeča, ko je zabil deset golov za mladinsko ekipo, je sklenil kot – debitant v 1. SNL. Pisal se je 22. maj 2019 in predzadnji krog sezone, ki so jo knapi še končali na varnem sedmem mestu. Tekmec: ja, večni, Celje. Pa še Rudar je slavil. V knežjem mestu. 0:2. »Vstopil sem v 70. minuti, seveda se spomnim. Koliko čustev! To te res preplavi. Ampak saj potem nimaš časa razmišljati o tem, bolj spoznaš, da si po 20 minutah bolj utrujen kot po celih tekmah v mladinski ligi. Ja, takšna razlika je.«
V igro ga je nato tedanji trener Almir Sulejmanović poslal še v zadnjem krogu proti Triglavu (2:2). Potem pa je prišla tista najdaljša, mučna, koronska sezona 2019/20. Ne samo, da je bila najdaljša, za knape se je končala zares klavrno. Ne le, da so izpadli iz 1. SNL, kamor se do danes niso vrnili. Izpadli so brez ene same zmage. Jovan je dobil tedaj priložnost na osmih tekmah, nabral 509 minut in eno točko. In potem – ostal.
Dobra šola močnih duelov
»Priznam, niso bili najboljši časi, ekipa ni bila več sestavljena za konkurenčen boj v drugi ligi, zato tudi nismo bili, kjer smo želeli,« se spominja svoje prve drugoligaške sezone 2020/21, ko je Rudar končal na medlem osmem mestu. »Nič se nam ni poklopilo, tudi po motivacijski plati,« je kar dobra ocena, glede nato, da so potem v sezoni 2021/22 pokazali več, končali na petem mestu, Jovan pa je na 28 tekmah zabil kar osem golov. »Spoznal sem, da mi je druga liga veliko dala. Predvsem duel igre na moč je absolutno več, kar je dobra šola. Privaditi se moraš, da je bolj trdo in manj taktike. Ja, včasih 90 minut gor in dol.«
Oh, ta gor in dol. Nekaj, kar ni ostalo neopaženo. Že leta 2019 se je prebil v U-18 in U-19 reprezentanco, kjer je nabral devet nastopov. Resda le na prijateljskih obračunih, pa vseeno. Bil je v družbi Benjamina Šeška, Tamarja Svetlina, Tjaša Begića, Kaia Cipota, Enrika Osterca... Ve, kako se je znašel med temi imeni? »Ugibam, da z dobrimi in vztrajnimi predstavami v mladinskih selekcijah.« Niso pa tega opazile le selektorske kapacitete. Lani poleti je prišel tudi klic – Roberta Pevnika. In to ravno, ko je Jovanu potekla pogodba z Rudarjem.
Ekspresno nazaj med prvoligaše
Kaj mu je rekel trener ob prvem klicu, tik po tem, ko je Pevnik prvič sploh po mnogih klubih, ki jih je vodil, izpadel iz prve lige? »Predstavil mi je projekt, kako se bo Aluminij vrnil v prvo ligo. Dal mi je par dni za razmislek. In nato sem se odločil.« Lansko sezono se je še vozil iz domačih krajev v Kidričevo, kar pa se na igrišču ni poznalo. Kje pa, gor dol po cesti, gor dol po igrišču! Na 29 tekmah je zabil gol, prispeval podajo in čakal, če bo vse skupaj dovolj za vrnitev Aluminija med prvoligaše.
In to po eni sami sezoni, ko je tudi sam dal skozi selekcijo, o kateri je za Navijaško cono govoril že Tomislav Jagić. »Selekcija? Tako pač je v nogometu, nekateri pridejo, nekateri ostanejo, kruto, a tako je.« Že lani se je ekipa, tako Jovan, »poklopila« in to do te mere, da niti malo niso dvomili v vrnitev v prvo ligo. »Ko smo izvedeli, da ne bomo zmagali v 2. SNL in bomo morali v dodatne kvalifikacije, nismo dvomili res niti za trenutek. Naša mentaliteta je bila: zmagali bomo na obeh tekmah in šli v prvo ligo. Nihče ni dvomil, da ne bi konkurirali.« Jovan je odigral obe tekmi v celoti. Doma je bilo 3:1, v Novi Gorici pa varnih 1:1.
Nikoli. Ne. Kalkulirajo.
Enako samozavestni, le da bolj pametno, kot je poudarjal že Pevnik za Navijaško cono, so se lotili Prve lige Telemach. Razpored jim ni šel pretirano na roko. Celje, Maribor, Radomlje, Olimpija. V prvih štirih odigranih krogih. Zdaj imajo štiri točke, toda še Jovan prikima, ko mu ponovimo, da njegov stavek »sigurno bi si proti Celju in Mariboru in Olimpiji zaslužili več« zveni zelo obetavno. Skoraj kot pohvala. »Takšen je pač nogomet, Celje je dalo gol za 2:2 čisto na koncu, Mariboru smo se dobro upirali in dobili tisti en gol, Olimpija pa ... Saj ste videli.« O, smo videli. Tak njegovo »osorno« podajo za hiter gol Daniela Skibe za 1:0, kakor smo opazili poigravanje v režiji Marka Brkljače in njega za 3:3. Se tudi pozna, da je obisk v šumi poskočil? »Ja, atmosfera je zdaj res drugačna, nobeni ekipi tu že tako ali tako lahko. Nekaj posebnega je. Kaj? Haha, tega pa še ne vem. Je pa dodatna podpora nekaj, kar je vedno dobrodošlo.«
Jovan, ki je začel vse štiri letošnje tekme in bil zamenjan v 80. minuti le v Ljudskem vrtu, ve, da je nogomet pač takšen, kakršen je. Ni vedno tak, kakršen misliš, da bo. »Vseeno pa vemo, da ne kalkuliramo – nikoli. Ja, pokazali smo že nekaj, ampak sezona bo še dolga.« In nismo mogli, da ne bi vprašali: kaj so si fantje rekli po taki tekmi? »Vzeli smo dobre stvari – in gremo naprej.«
