Ko smo Roberta Pevnika spraševali konec junija pred začetkom nove sezone, ko se je Aluminij po enem letu vrnil med prvoligaše, ni bil naklonjen debatam o bitki za obstanek. Ne zato, ker ne bi cenil ocen, ampak ker je želel počakati. Da se uresniči predvsem nekaj drugega. Pristop Aluminija. »Predrzno, ne lažno samozavestni bomo!« je govoril za Navijaško cono tik pred začetkom sezone. »Kdor pride v Aluminij, mora pokazati kvaliteto!« je bilo naslednje.
Preverili smo, kje so »šumari« zdaj. Imajo osemnajst točk, kar je precej varna zaloga, z zmago pri Rogaški (0:1) pa so v zadnji, zaostali tekmi in proti dalj časa neposrednemu tekmecu na lestvici skočili na osmo mesto, prehiteli so tudi Radomlje. »O, bi bilo lepše, če bi še nekje imeli te tri točke!« pa je izstrelil Pevnik, ko smo ga dobili ob analizi jesenskega dela.
Igralci? Ocena pet!
Pa greva torej kar takoj k temu, kar pravite. Kje manjkajo te tri točke?
»V bistvu bi jih, če že tako vprašate, moralo biti celo šest več!«
Šest? Naj uganem, Celje (2:2) in Olimpija (4:5) doma v začetku sezone?
»Tako je.«
Če bi ocenili jesenski del z oceno od ena do pet, kako bi jo ocenili?
»Igralcem bi za napredovanje in delo dal gladko petico, tudi glede ostalega smo bili zelo dobri. Edino za točkovni izplen bi dal oceno tri do štiri.«
Znamo se tudi »stepst«
Po zmagi pri Rogaški (0:1) ste čisto na koncur ekli, da vas jezita Domžale in Mura. Radi bi torej višje?
»Ja, me jezi(ta), ker smo igrali tudi bolje od izplena točk in verjamem, da bomo zdaj med pripravami delo nagradili in znali igrati tudi na rezultat.«
Kaj in kje manjka, da bi znali večkrat igrati na rezultat?
»Manjka zreloti in tekem. Tudi individualno se pozna, da manjkajo močne tekme, kar te naredi le močnejšega. Verjamem, da bomo zrasli, je pa hitro težko pokazati, kako se splača delo z mladimi.«
Ko smo se na Navijaški coni pogovarjali z igralci, je ena tema vse bolj skakala naprej: zakaj se je Aluminiju dogajalo, da je zmagal v Celju, premagal Maribor, remiziral v Ljubljani, končno ugnal Koper ... po drugi strani pa gladko izgubil domači tekmi z Rogaško in Radomljami. Zakaj?
»Nenamerno je. Fantje si gotovo naložijo preveliko breme in v želji se potem pregori, pozabi na taktiko. Ni vprašanje slabega pristopa, ker tega nisem videl. Gre za del zgodbe, ki jo kot ekipa moraš dati čez, če drugega recepta ni. Se pa skozi učenje seveda dogajajo tudi napake, pade koncentracija. Če nismo pravi in še zlasti, če ne funkcioniramo ekipno, potem ... Kadar pa smo, je Aluminij prava ekipa. In lahko premagamo vsakogar. V Rogaški nazadnje pa smo pokazali tudi, da se znamo 'stepst' in biti res čvrsta ekipa.«
Čakali na iskrico
Pa saj ni prvič. Še vedno pa se sprašujemo: kako, za vraga, ste prav vi prvi letos ugnali Celje (1:3)? In to – v Celju?
»Verjeli smo vase, imeli podporo in znanje celotnega strokovnega štaba, ki bi ga res rad pohvalil in izpostavil, ker toliko analiz, priprav in pomoči je res dobrodošlo. Imam krasne, študiozne, mlade, zagnane sodelavce. Vedeli smo, da dobro delamo...«
... Pardon, da skačem v besedo. Verjamem, ampak zaostajali ste z 1:0 še v drugem polčasu in to na podlagi petih zaporednih porazov. Proti Celju tedaj še pod vodstvom Alberta Riere.
»Čakali smo iskrico. In jo dobili, ko je dal gol Tomislav Jagić. Prevladovali smo v drugem delu in zasluženo zmagali. Gre za to, ali zaupaš igralcem ali ne. Ko igralci zaupanje začutijo, se zgodi tudi kaj takega. Vlije ti samozavest, hkrati pa je potrditev dobrega dela igralcev. Vedel sem, da bo do (rezultatskega) preobrata prišlo slej ko prej. Ni bilo slučajno, ker tudi proti Domžalam smo dolgo vodili, pa na koncu izgubili. Mislim, da nam je nogomet še ostal kaj dolžen!«
Mednaslov
Vodili ste že kar nekaj klubov, pa tudi različnih ekip Aluminija. Kakšna je ta zasedba, v kateri je še kar precej podpisa iz lanske drugoligaške sezone, po prvem delu? Gr eza ekipo, ki je sposobna ugnati Celje in Maribor, a tudi izgubiti doma z 0:5. In še zatem 1:3 s Celjem. Osem golov v štirih dneh doma res ni malo.
»Želi si igrati, individualno je velika želja po napredku in uspehu. Je pa pomembna tudi psihična priprava. Ampak ne pozabimo, tudi Bayern z Eintrachtom 5:1. Smo ekipa, ki želi dati gol več in s tem tudi tvegaš, da boš naredil nekaj napak. V tekmi proti Domžalam se je zgodilo, da je od šestih strelov tekmeca pet končalo v golu, naši pa niso končali nikjer. Ampak če že spominjate tekmo s Celjem: lahko bi bilo tudi drugače, sploh začetek tekme je kazal na precej več. Tudi zato sem optimist.«
Če pogledava še malo obe diametralni strani postave: pri vratarjih ste imeli kar precej menjav – branili so Tibor Banić, Samo Pridgar in mladi Jan Petek – v napadu pa se zdi, da vam manjka še udaren in profiliran strelec. Po tri gole sta dala branilec Tin Martić in vezist Sandro Jovanović.
»Kar se tiče golmanov: nismo mogli vedeti, da se bo Banić poškodoval, ampak imeli smo menjavi v Pridgarju in Petku in še mladem Lanu Jovanoviću, zato nas ni skrbelo. Ko gledamo, kaj vse golmani delajo v najboljših klubih, so naši še dobri! Pa nasploh sem tip trenerja, za katerega je 'ista' napaka, če grdo zgreši golman ali če napadalec zapravi čisto priložnost. To so, tako mislim, timske napake. Sem pa tudi trener, ki je na začetku sezone rekel, da v mladosti ekipe ne bom iskal alibija, ker skušamo narediti vse, da fantom pomagamo pri tem, da postanejo čim boljši in samozavestni. Ko gre za napad pa je naše stališče, da dobra obramba dela dober napad. Nismo dali ravno malo golov, ne?«
Drži, 21 doseženih golov ima po 19 krogih tudi Mura, Radomlje imajo 18 golov in Rogaška 15.
»No, vidite, poleg tega je Bamba Susso pokazal prav v zadnji tekmi, kaj vse zmore, vmes se je poškodoval Daniel Skiba. Za napad me ne skrbi. Slutim pa, da me želite vprašati tudi o okrepitvah, ne?«
Ja, tudi. Saj zimski prestopni rok je še dolg, ampak če kje, se zdi, da bi Aluminiju prav prišel napadalec.
»Še vedno trdim, da mora biti vsak novi igralec kvaliteten in tak, ki se bo prilagodil skupinskemu delu in ve, da je prišel v klub, kjer smo vsi isti. Normalno pa je, da bi si želeli dobre okrepitve.«
Begunec, medicinec in magister
Imate pa, saj sami najbrž veste, premešano ekipo. Najbrž ste brali, skozi kaj vse je šel Bamba Susso, ne? Ste tudi zato bili tako veseli njegovega gola za zmago v Rogaški?
»Tudi zato, ja, ampak še bolj zato, ker sem mu pred tekmo rekel, da bo zabil. In da naj bo pozoren na golmana. In je bil, golman se je vrgel prej, padel v drugo smer, on pa je suvereno zabil. Super.«
Imate pa tudi študenta medicine v Roku Schaubachu. Kar je najbrž tudi za vas, em, prvič?
»Imamo res pestro zasedbo. Jagić je magister fakultete za šport, tako da bom rekel, da imamo študiozno nogometno ekipo, ki tudi netipično, ampak dobro funkcionira. Sem pa trener, ki se zaveda okolja. Če pride pomemben izpit, naj fant tudi manjka na kakšnem treningu, ker vsi fantje vedo, kaj je moja želja. Da imajo socialno varnost. Ja, nekaterim bo to več kot ugodno nudil tudi nogomet, ne pa, nujno, vsem. Nasploh pa Aluminij nudi mladim igralce takšne pogoje, kakršne vidiš redkokje.«
Še to, kje vidite Aluminij ob koncu sezone? Res tam nekje celo pred Muro in Domžalami?
»Želim, da predvsem nadgradimo zastavljeno delo. Zakaj pa se ne bi kosali še s kom, čeprav cenimo tudi Radomlje in Rogaško. Če bo razvoj šel v smeri, kakršen je sedaj, lahko ujamemo tudi mirno plovbo tam za šesto, sedmo mesto.«
