Ne zgodi se pogosto. Ni pa niti tako redko, kot bi nemara pomislili. Ne, niti ko gre B reprezentanco. Ampak se pa zgodi. O, se. Zdaj se je celo za Nejca Gradišarja, ki ga je selektor Matjaž Kek za tekmo z ZDA vpoklical iz, ja, zadnjeuvrščene Rogaške. Pa Sandra Jovanovića iz osmega Aluminija. In še marsikoga. Dvojico iz Brava. Že ko gre za klube, ki nikdar niso osvojili naslov državnega prvaka, je spisek vpoklicanih reprezentantov torej kar pester. In preverili smo, kako je bilo nekdaj z vpoklici prvoligaških klubov, ki niso nikoli osvojili naslova.
Izločeni iz konkurence so torej vsi igralci, ki so bili vpoklicani iz Maribora, (SCT) Olimpije, Gorice, Domžal, Kopra, Celja in Mure (pri Muri smo naredili izjemo, čeprav so, pravno gledano, v 1. SNL igrale »tri Mure«). Pregledali smo tako spisek A reprezentance kot tudi B reprezentance, ki je po uradnem NZS štetju doslej odigrala sedem (neuradnih) tekem. In našli kar nekaj še svežih imen, ki jih bo najbrž tudi občestvo Navijaške cone še pomnilo.
6. Martin Kramarič (Krško, 2017, 1 nastop, 19 let)
Bilo je v podobni akciji januarski sedem let tega. Selektor Srečko Katanec je za neuradni januarski termin vpoklical igralce iz slovenske lige za obračuna s Finsko in Savdsko Arabijo. Spisek je bil kar dolg, na njem pa tudi Martin Kramarič, ki je tedaj že bil svojo drugo nepolno sezono član Krškega, kamor je bil posojen iz Maribora. Krško je tedaj bilo drugo sezono prvoligaš, 19-letni Kramarič pa je zaigral le proti Finski, ko je v drugem polčasu vstopil namesto Mihe Zajca. Slovenija je Finsko premagala z 2:0, gola sta zabila Rok Kronaveter (Maribor) in Gaber Dobrovoljc (Domžale). Šlo je pa za neuradni termin, tako da ima Kramarič še vedno to edini članski nastop. Je pa seveda jeseni nato zaigral v ligi prvakov, proti Liverpoolu je celo začel. Kot ima tudi pester spisek nastopov za mlade reprezentance. Na članski vpoklic zdaj kot član Sočija še čaka.
5. Mitja Lotrič (Rudar Velenje, 2017, 1 nastop, 22 let)
Na tistem spisku za januarsko preizkušnjo je bil iz klubov, ki nikdar niso bili prvaki, še Mitja Lotrič. Tedaj 22-letni Lotrič je imel po Muri in Kopru svojo drugo nepolno sezono v velenjskem Rudarju. Katanec ga je poslal v igro proti Savdski Arabiji (0:0) v 64. minuti, ko je zamenjal Žana Majerja (Domžale). Po zimski preizkušnji za B reprezentanco je nekdanji tudi izkušeni mladi reprezentant prestopil v Pafos na Ciper, potem pa se vrnil v Celje, s katerim je osvojil naslov. Vpoklican je bil tudi v člansko reprezentanco, a dvakrat v ligi narodov obsedel na klopi proti Grčiji in Moldaviji. Lotrič, ki je kasneje po Celju odšel v Nemčijo ter se vrnil v Muro se je zavoljo številnih poškodb že upokojil, čeprav bo 30 let dopolnil šele septembra.
4. Dejan Petrovič (Aluminij, 2019, 21 let, 1 nastop)
Do Sandra Jovanovića, ki ga je Kek vpoklical za sobotni obračun z ZDA, se je tudi Aluminij lahko pohvalil z aktualnim prvoligašem, no, B moštva. Le da je ta šel potem prilezel tudi do članske reprezentance, a ko je že prestopil v tujino, kar je zelo pogosta praksa. Marsikdo, ki je bil na radarju, je takoj po prestopu v tujini dobil vpoklic. Dejan Petrovič je bil tisti marljiv vezist, ki je v Aluminiju izkoriščal zaupanje, prislužil pa si je tudi vpoklic Matjaža Keka, ko je ta začenjal drugi mandat in je v Marbello januarja 2019 na obračun s Kitajsko selekcijo do 23 let popeljal prav tako večinoma igralce iz slovenske lige. Petrovič je sicer vstopil šele v 80. minuti, ko je zamenjal Amirja Derviševića, rezultat pa je že bil končnih 2:2. Petrovič je nato čez leto dni pozimi 2020 po 103 tekmah v 1. SNL prestopil v dunajski Rapid, selektor Kek pa mu je v ligi narodov jeseni 2020 nato v A reprezentanci namenil 45 minut proti San Marinu in sedem proti Moldaviji. Skupaj je štirikrat še obsedel na klopi. Petrovič je po Rapidu letos poleti prestopil v Rijeko, kjer počasi nabira minutažo.
3. Jure Matjašič (Zavrč, 2016, 1 nastop, 24 let)
»To so sanje vsakega nogometaša!« je leta 2016 povedal Jure Matjašič. pet dni po svojem 24. rojstnem dnevu. Kakopak edini igralec Zavrča, ki je bil vpoklican v izbrano vrsto. Matjašič je svojevrstni fenomen v našem izboru, saj je najprej zaigral za člansko izbrano vrsto in šele nato za B reprezentanco. Že sam vpoklic je bil izpolnitev sanj tedaj 24-letnega Matjašiča. Potem ko je na prvi prijateljski tekmi na Švedskem (0:0) obsedel, je dobil štiri minute, ko je vstopil v Stožicah proti Turčiji in zamenjal – Kevina Kampla. Slovenija je tekmo izgubila (0:1), ampak neizbrisano bo ostalo, da je Matjašič prišel do reprezentance iz Zavrča. Ta je sicer prav tedaj izpadel iz prve lige po treh precej nepozabnih sezonah.
Matjašič pa je po debiju za Dravo začel z Zavrčem še v drugi ligi in igral vse tri prvoligaške sezone, skupaj kar 125 tekem. Sledil je prestop v Domžale, kjer je pol leta kasneje dočakal še svoj drugi vpoklic, ko ga je Srečko Katanec popeljal, ja, v Združene Arabske Emirate, kjer je tako kot Lotrič in Kramarič tvoril B reprezentanco, zaigral pa je tudi na obeh tekmah: celoten drugi polčas proti Savdski Arabiji (0:0) in pol ure proti Finski (2:0). Matjašič je po Domžalah šel v ZDA, a se tam ni naigral, sledili sta dve epizodi v Aluminiju in vmes igranje v Celju, lani je igral v nižjeligaših v Avstriji, od jeseni pa je član Rudarja v 2. SNL
2. Ivan Firer (Rudar, 2014, 29 let, 1 nastop)
Rogatčan je najbrž skoraj zmagovalna zgodba v našem naboru. Že zato, ker je – prestavil poroko. Kdo je ne bi, če bi lahko igral proti – Argentini, Messiju, tam? Pri skoraj 30 letih? In to kot član tedaj tretjega Rudarja. »Da sem bil takrat po mnenju Srečka Katanca med 20 najboljšimi nogometaši v Sloveniji in dočakal čast zaigrati proti Argentini … In to kot nogometaš velenjskega Rudarja! To mi je ogromno pomenilo. In mi še vedno!« se je spominjal med drugim za Siol. Firerjev vpoklic je bil tedaj, četudi za dve prijateljski tekmi, toliko bolj nenavaden. Ni veliko 30-letnikov, ki bi jim to bil edini nastop za reprezentanco. Edini v vseh kategorijah, saj Firer ni bil član mlajših selekcij. »Klicala me je neznana številka. Nisem se hotel javiti. Prepričan sem bil, da me želi nekdo provocirati ali pa se pošaliti z menoj zaradi slabega rezultata na Bonifiki.«
In kako je to predočil nevesti? »Ni mi bilo prijetno, a sem ji brez ovinkarjenja pojasnil zadevo. In takoj je bila za prestavitev poroke! Joj, kako mi je takrat odleglo. Vse je lepo razumela, še danes sem ji zelo hvaležen. Morda bi se katera druga izbranka odzvala drugače … Dogajalo se je namreč le 14 dni pred poroko, za katero je bilo že vse pripravljeno. Do potankosti. Poročila naj bi se na gradu Strmol, nato bi sledila zabava v Rogaški Slatini. Povabljenih je bilo okrog 100 ljudi, rezervirana je bila že glasbena skupina. No, vse skupaj je potem padlo v vodo, tako da smo morali pošteno zavihati rokave.« Še to, Firer je v krasnem intervjuju tedaj povedal, da je bilo na prvotni datum slabo vreme, tri tedne kasneje pa krasno.
Firerju je tako uspelo nekaj, česar prav veliko igralcem res ni. Debi pred 50.000 gledalci. Pred bodočimi finalisti svetovnega prvenstva v roku le meseca dni. Imel je povrhu še številko 10, uradno ima dve minuti, s sodnikovim dodatkom pet. Firer je obredel vse od Islandije prek Francije do Vietnama in Hrvaške, kjer je jesen kariere dočakal v tretji ligi takoj čez mejo, v domovini pa zabeležil v prvi ligi 169 tekem in 31 golov, v 2. SNL še dodatnih 70 nastopov in 30 golov ter v tretji za povrh še 63 tekem in 29 golov. Nastop proti Argentini, ki je tekmo dobila z 2:0 (Alvarez, Messi), pa gre vendarle med legende.
1. Rajko Rotman (Rudar Velenje, 2014, 2 nastopa, 25 let)
Malo v senco Firerjevih edinih minut je padel tedaj Rajko Rotman, ki pa je bil povrhu Firerjev soigralec v Rudarju. In prav tako debitantsko na spisku Srečka Katanca. Senca je nekoliko nepričakovana in nepoštena, saj je Rotman nabral nato skupno kar 15 nastopov za A reprezentanco. Še več, za razliko od Firerja je tedaj 25-letni Rotman začel kar obe tekmi na južnoameriški turneji: tako proti Urugvaju (2:0) kot Argentini (2:0).
Na vsaki je dobil po en rumeni karton, ampak predvsem je z borbeno predstavo prepričal in si po 107 tekmah v 1. SNL in 11 golih (Rudar) ter 66 tekmah in sedmih golih v 2. SNL (Aluminij) zgradil zavidanja vredno kariero. Vse od leta 2014, ko ga je prav reprezentanca nato poslala v Turčijo v Istanbul BB. Skupaj je v prvi turški ligi nabral za tri klube 101 nastop in 2 gola, v drugi turški ligi pa prav tako za tri klube še 123 tekem. Trenutno je 34-letni Rotman član Sakaryasporja, ki je na petem mestu. Rotman je nato ostal na Katančevem spisku, trikrat je zaigral v trpkih kvalifikacijah za Euro 2016 in še štirikrat v kvalifikacijah za SP 2018, zadnji nastop pa v neuspešni ligi narodov 2018, ko je v zadnji tekmi tudi začel pod Igorjem Benedejčičem. Skupaj je Rotman kar desetkrat začel v prvi postavi ter nabral skoraj 900 minut. In šest rumenih kartonov. Je pa po kar šestih porazih, ko je bil na igrišču, šele v sedmo proti Estoniji ob vstopu ob koncu prvič zmagal s Slovenijo (1:0, kvalifikacije Euro 2016), kar mu je uspelo le še proti Litvi (4:0, kvalifikacije SP 2018)
Dodatek: pisana devetdeseta
Kolikor smo lahko, pa smo pobrskali še precej bolj za nazaj. Ampak to bi terjalo svoje opombe in izjeme. Ker ko gre za začetke članske reprezentance, je ta igrala kar precej neuradnih prijateljskih tekem (najdete jih na dnu te povezave). Slovenija je med drugim igrala z Zasavjem, ZTE-jem, dvakrat z Udinesejem, selekcijo novinarjev... Skupaj sedemkrat pred prvo uradno tekmo leta 1992 z Estonijo. Zato bomo slej ko prej spisali tudi zgodbo tiste ere, kjer bodo na spisku tudi Patrik Ipavec, Ivica Vulić, Amir Ružnić, Almir Tanjić, Mihael Vončina (Primorje), Davor Perkat, Petar Tosić (Izola), Tomaž Lorger (Slovan), Štefan Škaper, Vlado Milošević (Beltinci), Matjaž Jančič (Slovan/Beltinci). In še kdo, ki je igral za reprezentanco kot član prvoligaškega kluba, ki kasneje ni bil prvak (pri NK Mura smo, vsled »dediščine«, naredili izjemo).
