Že v opisu se skriva, no, vse. Ko je Aluminij podpisal nedavno z dvajsetletnim Barnabasom Tanyjijem, se je že v opisu porodila posebna kombinacija. Madžarski napadalec z ameriškim potnim listom. Že to je izstopalo. Potem pa še, koliko in kaj je naredil v manj kot eni jeseni v Brežicah. Ja, že že, tretja liga in vse, ampak – to? 12 tekem in 19 (!) golov? Ko pa doda, da je še lani poleti bil v Detroitu? Je Barnabas Tanyi, ja, zgodba.
Glej, madžarski potni list imaš
Se sami kdaj vprašate, kako je to šlo: Detroit, Brežice, Kidričevo? Od avgusta do januarja?
»Haha, še lani si ne bi niti slučajno mislil, da bom kdaj v Sloveniji, pa čeprav smo, če sodim po otroštvu, sosedi. Ampak potreboval sem točno nekaj takega. Priložnost, da pokažem, kaj znam.«
Ampak vseeno: iz kluba Detroit City, kjer ste večinoma igrali za drugo ekipo, a bili del članske ekipe tudi v drugi ameriški ligi, naravnost v – Brežice? Kako?
»Ker nisem veliko igral, sva z agentom govorila o spremembah. Videl je, da imam seveda tudi madžarski potni list, zato je začel iskati možnosti v Evropi. In našel Brežice. Še sredi tedna mi je rekel, da je to opcija, privolil sem, čez dva dni sem bil že v Brežicah. Ja, iz Detroita, haha. Spomnim se, bil je 13. avgust, ko sem prišel.«
Saj nič proti Brežicam, ki so zdaj drugo leto soliden tretjeligaš po šestih letih v 2. SNL, ampak človek bi pričakoval, da boste šli, no, v domovino, na Madžarsko.
»Saj sem imel možnost tudi tam, ampak oba z agentom sva rekla, da bom tam vseeno sprejet najbrž drugače, presojali bi me tudi kot domačina, kar razumem. Ampak mogoče me bodo pa gledali drugače, če grem v Slovenijo. In sem šel. Brez zadržkov.«
Lakota? Očitno: trije hat-tricki in štirje komadi
In več kot uspeli. Zabili ste tri hat-tricke (Podvinci, Dravograd, Hajdina) in zabili še štiri gole na eni sami tekmi proti Šampionu. Veste, kje je razlog, da vam je tako hitro steklo? Sploh glede nato, da ste, kot pravite, imeli (pre)malo minut.
»Željo sem imel, prav lačen tekem. Kamorkoli bi me dali, bi igral, tako zelo sem si želel. Samo priložnost! Vedel sem, da se bom moral dokazati – in sem se. Ko sem prišel, sem izpustil uvodni tekmi, čakal sem tudi na registracijo, ampak treniral ves čas, dva tedna, potem pa začel. Šlo je, lakota se je poznala, dal sem dosti golov, na svoji poziciji. Hvala, da so mi dali možnost.«
Statistika je zelo izstopajoča, z naskokom najboljši strelec 3. SNL – vzhod. Ugibam, da je bilo proti koncu jesenskega dela kar precej zanimanja?
»Kar nekaj klubov iz 2. SNL in nekaj tudi iz 1. SNL, pa še nekaj iz nižjih avstrijskih lig. Ampak odločil sem se za Aluminij, šel takoj v Kidričevo že do konca jesenskega dela v prvi ligi in vedel takoj, da želim ostati.«
Kaj pa slovenski nogomet? Kaj blizu ameriškemu?
»Igra se zelo intenzivno, v tretji ligi je tudi zelo fizično, pa tudi sama igra je tekoča, podaje dobre.«
Ste gledali tekmo ZDA – Slovenija minulo soboto?
»Ne, žal nisem našel prenosa.«
(Ne)bratskih ena na ena
Kako bi se opisali kot igralec?
»Rekel bi, da skušam uporabiti hitrost, kolikor le gre, da se prebijem pred branilca in dobim čim boljše izhodišče pred mrežo. In vedno verjamem vase.«
Kaj je bil pri vas razlog, da ste začeli z brcanjem, kar je bilo še na Madžarskem, ne?
»Ja, v Debrecenu, kjer smo bili z družino do mojega dvanajstega leta. Potem smo se preselili v Detroit, saj je bila mama z očimom, ki je bil od tam. Poročila sta se in smo šli. Ampak doma je bil razlog za nogomet moj dve leti starejši brat. Ko sem videl, kako zabavno je nabijati žogo, sem se ga lotil še jaz. V Detroitu sva igrala skupaj, zdaj pa je na preizkušnji v Brežicah. On je sicer vezist.«
In kdo je (bil) boljši v ena na ena?
»Haha, če boste vprašali njega, bo rekel, da seveda on. In če boste mene, bom rekel, da sem jaz.«
Ah, 23 že zasedena
Prišli ste v Aluminij, ki je na koncu jesenskega dela skočil na osmo mesto. Veliko dobrih tekem proti najboljšim v ligi, ampak tudi take proti rivalom v bitki za obstanek, ko so bile točke gladko zapravljene. In še nekaj bode: le 21 golov v 19 tekmah. Najbrž ste zato prišli, to so glavna pričakovanja?
»Goli, ja. To je glavno, kar se pričakuje, ampak da naj pomagam ekipi, kolikor le lahko. Ja, premalo golov imamo in upam, da jih bomo nabrali dovolj. In da bodo dobro razdeljeni po tekmah!«
Kaj ste ugotovili na pripravljalnih tekmah?
»Da smo igrali tudi proti težkim tekmecem, kot sta Hajduk in Sarajevo, kar je po drugi strani dobro za nas, ker nas bo pripravilo na težke izzive.«
Mimogrede, zakaj številka 7? V Brežicah ste imeli 9, tukaj jo ima Danijel Skiba.
»Če bi lahko, bi izbral 23, ker sem rojen 23. januarja, ampak je že zasedena (nosi jo Sandro Jovanović, op. a.). Potem pa je pomočnik trenerja rekel, naj vzamem sedmico, ki je bila prosta.«
Kreativna angleščina
S kom v ekipi se družite, ste kar nabrana druščina, ne?
»Dobro vzdušje je, to najbolj, nobenih prepirov, nobenih grupacij, vsi imamo v mislih, da se bo sezona dobro nadaljevala. In še to: vsi govorijo res dobro angleško.«
Tudi trener Robert Pevnik. Že Bamba Susso nam je nekako rekel, da je kar kreativna?
»Haha, bi se strinjal. Je pa tako, tudi sam nisem znal skoraj nič angleško, ko smo se preselili v Detroit oziroma na otok malenkost ven iz mesta. Imel sem tutorja, s katerim sem delal pol leta, pa je potem steklo.«
Če bi vas vprašal, kje je dom?
»Uh, težko. Ker sem preživel skoraj pol-pol na obeh straneh Atlantika. Ker je polovica družine v Debrecenu, bi sicer prej rekel, da tam.«
In kako ste potem nadaljevali z nogometom sploh?
»Ko sem prišel v ZDA, sem šel do lokalnega kluba, kjer sem dobro igral. Je pa tako, da je v Ameriki večji poudarek na srednjih šolah in kolidžih. No, mene je treniral trener v zadnjih dveh letih srednje šole, ki je bil dober znanec trenerja Detroit Cityja in me je priporočal. In sem šel.«
Kot ste prišli tudi v Kidričevo. Prvi vtisi?
»Reeeees majhen kraj, skoraj nisem bil vajen, ampak po drugi strani se res lahko osredotočiš na nogomet.«
