Končno krog, koooončno, kjer so vsa moštva zabila. Ja, vseh deset. Le v 8. in 31. krogu smo imeli še tak primer. Je kaj nenavadno? Ja, da je bil 8. krog identičen, le prizorišča so bila obratna. Takrat štirinajst, zdaj pa petnajst golov. Ni pa izstopala kvantiteta, niti ne nujno kvaliteta, kolikor posamični rezultati in izenačenja. Ter, jasno, borba za prvega strelca: Arnel Jakupović (Maribor) na derbiju ni zabil, je pa Aljoša Matko (Celje) pritisnil dva Kopru in zdaj sta povsem poravnana na 17. Uživajte v izboru.
3. Barnabas! Surovo! • Barnabas Tanyi: Rogaška – ALUMINIJ 0:4 (1:4)
Tekma Rogaške in Aluminija je imela in ima že tako ali tako odmeve, zgodbe, izhodišče. In ima tudi enega od golov, ki je potrdil, kakšen polčas je to bil. Prvi polčas. Kot da 0:3 za Aluminij še ni bilo dovolj. Ne, ni bilo. Žoga je bila globoko na polovici šumarov, ko je prišla do Tina Matića. Rogaška je stala nevejetno široko in redko, Barnabas Tanyi pa na desni povsem sam, še bolj, kot tri minute prej, ko je zabil za 0:3. Tokrat je bil Ajdin Mulalić vsaj malo bolj previden, pa zaman, kajti Tanyi je skoraj razparal mrežo! Končno prva dva gola za fanta, ki je iz Debrecena šel v Detroit, pristal jeseni v Brežicah, tam nagrmadil 19 golov na ducat tekem in prišel v Kidričevo. In zdaj pokazal, zakaj.
2. Visoki Robert, nizki gol • Robert Čakš: Bravo – MURA 0:1 (1:1)
Za 197 centimetrov visokega napadalca je Robert Čakš kar lik. Trije goli, ki jih je zabil po zimskem prestopu iz Beltincev za Muro, so bili en za drugim takšni, da smo res samo gledali. In spoznavali, da ni kar tako zbil devet golov na le enajstih tekmah v jesenskem delu 2. SNL. Hiter gol Olimpiji, prispevek k petardi v Domžalah ter gol za kratko vodstvo proti Celju so bili njegovi goli doslej. In potem je prišla še Šiška, kjer se je videlo, da bo četrto mesto (ali pa vsaj upanje nanj) štelo, čeprav je do tja ogromno če-jev. In ko je v 51. minuti Bravo bil nepozoren, začuda Matija Kavčič, je podajo Žana Trontlja na majhnem prostoru Čakš spravil mimo Matije Orbanića tako pedantno, da nas čudi, kako, za vraga, še nima gola z glavo?!
1. Zavita podaja, izvrsten tajming • Hilal Soudani: MARIBOR – Olimpija 1:0 (2:1)
Jojo in Hilal. Iličić in Soudani. Samo vprašamo se, kje bi bila meja, če bi prvi imel boljšo jesen, drugi pa ne bi utrpel dolge poškodbe v jesenskem delu. Akcija, ki je načela derbi, ni bila nič posebnega, ko je visoka žoga padla nekam visoko na polovico Olimpije. Pa je Justas Lasickas pozabil, koga ima na hrbtu. Priletel je še Agustin Doffo, tisti, za katerega želiš, da prileti v takem trenutku. Prepozno. Iličić je takrat že pogledal, kje je Hilal Soudani. Žogo je premeteno zavil iz leve strani proti sredini. In takrat je Matevž Vidovšek ocenil, da »imam jaz to«. Nak, ni imel. Uštel se je, Soudani pa je hladnokrvno pokazal, kako se reagira v taki situaciji. Gol sam po sebi ni remek delo, je pa dokaz, kaj Maribor ima. Štirinajsti gol za Soudanija in deveta asistenca za Iličića.
