Ko smo v še ponedeljek slučajno srečali Gregorja Bajdeta, je bil dobre volje. Tako, na daljavo. Kako pa ne bi bil, začenja se, končno! Celje bo v sredo ob 18. uri po slovenskem času v Talinu pri Flori drugič v zgodovini kot državni prvak ligi prvakov naproti. Če se je prvič (2020) nespretno zataknilo in to pozno avgusta po »koronskem« naslovu, je zdaj občutek bolj sistematičen. Z besedami Damirja Krznarja: »Kar funkcionira, ni potrebno spreminjati.«
Krznar je optimist
Kader je izredno širok, Celjani so naslov osvojili več kot dovolj varno in zgodaj, sprememb veliko ni. Če kdaj, potem... zdaj? Maribor, Mura in Olimpija so doslej dočakali evropsko jesen, skupinski del. Nekoliko nepričakovano pa Celjani sicer ne sprejemajo vloge favorita. »Sem optimist in verjamem, da lahko napredujemo v naslednji krog, a ne sprejemamo vloge favorita, saj koeficienti pravijo, da je postavljena ekipa Flora, mi pa njihovi izzivalci,« je dejal Damir Krznar za spletno stran kluba.
Če napredujejo: Slovan Bratislava ali Struga
Pred odhodom v Estonijo, kjer so temperature čez dan skoraj 10 stopinj nižje, je Krznar poudaril, da poškodovanih ni. Neugodno je le, kadar je prva preizkušnja v sezoni prav evropska. Še zlasti, ko je tekmec na polovici sezone, saj Estonci igrajo po razporedu pomlad-jesen, ampak Flora je po 20. krogih sicer pod vrhom, ki pa ga zanesljivo za zdaj drži Levadia.
Če Celjani izločijo Floro, ki je že igrala z Domžalami pred sedmimi leti, se bodo v drugem krogu pomerili z boljšim iz dvoboja med Slovanom (Slovaška) in Strugo (Makedonija). Če bi grofom zdrsnilo, bodo dobili v drugem krogu kvalifikacij za konferenčno ligo poraženca iz dvoboja med Steauo (Romunija) in Virtusom (San Marino).
V enajstih poskusih Celje v prvo napredovalo petkrat
Zgodovino Celja v Evropi smo skrbno popisali že lani, pa tudi letos. Zgodba, ki se bere skoraj kot pravljica. Je pa tudi tragedija. Tako smo zapisali. Tehnično gledano so v prvih poskusih napredovali petkrat. Nazadnje lani, ko so izločili Vitorio Guimaraes v kvalifikacijah za konferenčno ligo, nato še Neman Grodno in prišli najdlje sploh, ko so na zadnji stopnički pred evropsko jesenjo klonili proti Maccabi Tel Avivu.
Sicer pa so na prvi stopnički v enajstih poskusih izločili danski Aarhus (2001) v pokalu Intertoto, makedonsko Belasica (2003) v pokalu Uefa, irski Dundalk (2020) v boju za ligo prvakov in lani torej Vitorio (2023). Estonskih izkušenj Celjani nimajo. Krznar je izpostavil, da imajo štiri estonske reprezentante. Flora je petnajstkratni evropski prvak, osvojili so šest naslovov v zadnjih devetih sezonah, v Evropi pa od leta 1994 niso nastopali le enkrat (!). Doslej so kot edini estonski klub igrali v skupinskem delu, in sicer so debitirali v konferenčni ligi (2021/22), ko so po izločili malteški Hibernians, nato izpadli proti Legii in Omonii, naposled pa ugnali irski Shamrock Rovers. V skupini z Gentom, Partizanom in Anorthosisom so osvojili zavidljivih pet točk, kar pa je bilo premalo za vsaj simbolično tretje mesto.
Halo, Gorica! (2004)
Še enajstič Flori, ustanovljeni leta 1990, ki je najbolj uspešen klub in ob Narvi nikdar ni izpadla iz prve lige (pri nas ob Celju seveda še Maribor), ni šlo. Niti čez prvega tekmeca. Gorica je bila naslednja na vrsti, ki je izločila Floro že na prvi oviri v prvem krogu kvalifikacij za ligo prvakov 2004/05.
Vrtnice so vodile že z 0:3, ko so Estonci vsaj znižali, pa je Gorica prek Saše Panića prilepila še četrtega, da je bilo še drugo znižanje na 2:4 le simbolično. Če je bilo v Talinu le 700 gledalcev, je bilo v Novi Gorici vsaj 1.138, ki so videli gladko zmago s 3:1, pri čemer so gostje spet le častno zadeli za skupnih 7:3. Tolažili so se lahko, da so Goričani nato izločili še Kobenhavn in je šele Monaco znal zaustaviti njihov nalet.
Halo, Domžale!
V sezoni 2017/18 se je Flora nato pomerila v prvem krogu kvalifikacij za ligo Evropa z Domžalami. Dotlej jim je le enkrat uspelo izločiti prvega tekmeca (Lyn Oslo v 2006/07 za pokal Uefa), tudi Domžale pa so bile predober tekmec. Ampak dišalo je po preobratu. Ob Kamniški Bistrici je bilo 2:0, že tam pa šele po mletju žilavega tekmeca. Toda Flora je nato že do 22. minute izničila prednost z dvema goloma! 2:2! No, ko je Ivan Firer še pred polčasom z diagonalo zadel, se je dvoboj začel odločati, dokončala sta ga Senijad Ibričić in Jure Balkovec. Tako kot Domžale bodo tudi Celjani igrali na stadionu Lilleküla, kjer igra tudi estonska reprezentanca in sprejme dobrih 14 tisoč gledalcev.
O, Norma!
Ko smo pa že pri Estoncih, pa seveda ne moremo mimo Norme Talin, zdaj že davno, od leta 1997 ugaslega kluba. Po uvodnih naslovih v estonski ligi je trikrat zaigrala v Evropi, prvič z Olimpijo (1992/93) v boju za ligo prvakov. Skupno 0:5 (0:2 v Estoniji, 3:0 za Bežigradom) je bilo še skromno v primerjavi z letom 1994 in prvim krogom kvalifikacij za pokal pokalnih zmagovalcev. Maribor je dobil tekmo v Estoniji 1:4, v Ljudskem vrtu, kjer so prvič prižgali reflektorje, pa je bilo rekordnih 10:0.
Nič bolje ni šlo niti Narvi, ko se je pomerila z Rudarjem 2009/10 v prvem krogu kvalifikacij za ligo Evropa. 0:3 je bilo že v Talinu, spet na tem stadionu, 3:1 pa za knape v Velenju. Ko je Nomme Kalju v prvem krogu kvalifikacij za ligo Evropa 2020/21 naletel na Muro, je bilo tudi hudo. 0:4. In to v Estoniji.
