Maribor se podaja v svojo 31. evropsko sezono. Ante Šimundža pa gre spet v Bolgarijo, kjer bo Maribor v četrtek gostoval pri Botevu v Plovdivu. Dva velika, ne pa edina aduta sta: Ljudski vrt in Šimundža. Pa še tretji. Tradicija. Maribor je le šestkrat obtičal na prvi oviri. V Ljudskem vrtu pa je prvi evropski tekmec zmagal enkrat samkrat. Pa še Glasgow Rangers je nato čez deset let »dobil svoje«.
Ante Šimundža sicer spada med trenerje, ki ne gleda pretirano nazaj. Še zdaleč ni edini, je pač tak čas, ko se gleda predvsem naprej. Tako je bilo že, ko je z Muro v Ljudskem vrtu v zadnjem krogu osvojil naslov (2020/21). Zato ni čudno, da pravi, kako je »usoda hotela, da se po določenem času vračam v Bolgarijo.«
Botev se je spremenil
Šimundža je Ludogorec v bolgarskem prvenstvu trikrat vodil proti Botevu iz Plovdiva. Spomnimo, 52-letni trener je Ludogorec vodil od januarja 2022 do marca 2023, vodil 57 tekem, osvojil bolgarsko ligo in superpokal ter v konferenčni ligi napredoval iz skupine, nato pa izpadel proti Anderlechtu. Z Botevom se je pomeril trikrat. In dobil je – vse tri tekme. 3:0 doma, nato 1:2 v Plovdivu ter 1:0 še potem doma. Botev je sezono 2021/22 končal na tretjem mestu, sezono 2022/23 pa na skromnem desetem. Lani so bili le mesto višje, toda osvojili pokal.
Ampak Šimundža je sam stopil na žogo pred odhodom v Bolgarijo: »Botev se je od časov mojega delovanja v tamkajšnjem nogometu precej spremenil, zamenjali so trenerja in več kot polovico ekipe. Toda miselnost kluba je ostala enaka. Gre za zahtevnega nasprotnika, klub je z novim stadionom dobil tudi novo energijo. Želijo biti tekmovalni, so zelo pragmatični, kar so tudi pokazali v pokalnem tekmovanju, ko so v polfinalu izločili CSKA in potem v finalu premagali Ludogorec.«
Zimbru, Astana, Coleraine so vselej svarilo
Maribor bo že 31. igral v Evropi po osamosvojitvi. Zgolj šestkrat se je primerilo, da je obtičal na prvi oviri. Ja, zgolj šestkrat. Od tega štirikrat v paketu štirih zaporednih sezon po prvi ligi prvakov (1999/2000) in vsakič v drugem krogu kvalifikacij za ligo prvakov, saj je Maribor redno ostajal prvak. Začelo se je z nesrečnim moldavskim Zimbrujem (1:0 zmaga doma, 2:0 poraz v gosteh), nadaljevalo z Rangersi (0:3 poraz doma, 3:1 poraz v gosteh), ciprskim Apoelom (2:1 zmaga doma, 4:2 poraz v gosteh) in končalo z zagrebškim Dinamom (1:1 doma, 2:1 poraz doma).
Podobno kot po prvi ligi prvakov se je primerilo tudi po drugi. Maribor je v boju za ligo prvakov 2014/15 za tekmeca dobil kazahstansko Astano in v Ljudskem vrtu hitro povedel in zmagal (1:0), toda oddaljeno gostovanje se je grdo izjalovilo (3:1). Ampak ne Astana, celo Zimbru pa nista tako odjeknila kot Coleraine v poznih post-pandemičnih kvalifikacijah za ligo Evropa 2020/21. Po 1:1 in podaljških so nato odločale enajstmetrovke, Severni Irci so v praznem Ljudskem vrtu zabili vseh pet kot veliki mojstri in napredovali. Sistem kvalifikacij tedaj ni poznal popravnega izpita.
Le peterica odnesla »živo glavo«
In to je to. Ja, tudi kisli in težki in zgodovinski izpadi, toda gledano na dolgi rok res izjeme. Hamrun, Gloria, Norma, Skonto, Derry City, Kareda, Genk, Sileks, Sant Julia, Birkirkara kar trikrat, WIT, Videoton, Dudelange, Željezničar, Zrinjski dvakrat, Levski, Partizani, Valur, Urartu in Šahtjor Soligorsk so vsi izkusili vijoličasto moč. Genk je bil šele prvi, ki je kot prvi evropski tekmec v sezoni zabil gol v Ljudskem vrtu (častnega pri 5:1). Sileks, Zrinjski, Levski, Šahtjor in Birkirkara pa edini niso izgubili (remi), zmagal v Ljudskem vrtu od teh, ki jih je Maribor izločil, ni nihče.
Edini, ki so nasploh zmagali še v sezonah, ko so vijoličati takoj izpadli, so bili Rangersi (pa še ti so potem kasneje dobili svoje). Tako da se Maribor lahko vselej zanese tudi na Ljudski vrt, čeprav je, kot smo že pisali, znal prvega tekmeca nato ugnati – v gosteh. Ja, v Bolgariji.
