Pisati o Celju v tem poletju je po svoje najlažje. Celjani so močni. In še bolj močni bodo. Če se je dve sezoni čakajoče ugibalo, ali se bo naložba vendarle izplačala? Je v tretje uspelo. Zelo. Celjani so že lansko poletje trkali na vrata Evrope, nato pa kljub odmevni trenerski menjavi skoraj brez prask osvojili naslov. Ta, drugi, je bil skoraj samoumeven. Ker ima Damir Krznar takšen kader. In zdaj ima še močnejšega. Prvi so to spoznali estonski prvaki. Flora je samo štela in štela in štela gole. In preštela do ???.
Tako suvereno Celje, ki je fokusirano nase, je (pre)močno. Zato lahko ključnega tekmeca, če že, najdejo sami v sebi. In v tem kontekstu se ne glede na že odmevno kariero trenersko kariero Krznarja prav ta sezona ponuja kot tista, ki utegne podpisati njegovo »slovensko« zgodbo. Pa čeprav imajo Celjani najbrž najbolj potrpežljivo vodstvo v ligi.
Nauk iz preteklosti: že devet let brez ubranitve naslova
Nemogoče je primerjati prvi in drugi celjski naslov. Pa čeprav je bil prvi leta 2020. Ampak bilo je leto pandemije, liga se je igrala globoko v julij, odločal je zadnji krog, Evropa je bila na eno tekmo ... Je pa res, da opozorilo prihaja že samo po sebi. Iz lige. Iz lestvice prvakov.
Že devet sezon zapored, vse od Maribora v 2014/15, nihče ni ubranil naslova. Celju je pri tem najbolj grdo spodletelo, saj so bili potem v 2020/21 šele sedmi in se v zadnjem krogu komaj rešili dodatnih kvalifikacij, kamor so pahnili Koper. Noben prvak prej in za zdaj kasneje ni tako nizko padel kot Celje v tisti sezoni. Ampak, kot rečeno, to je le svarilo, Celje zdaj deluje povsem drugače, mnogo bolj konkretno in kontinuirano. Če že, morajo bolj popaziti na tisto, da je v Sloveniji res muka ubraniti naslov. Že skoraj celo desetletje.
Prestopni rok: Prucev resda odšel, ampak Celjani se še krepijo
Do zdaj bi že skoraj pomislili, da bi grofje težko pripravil še en zelo odmeven prestopni rok. Ne, ne zato, ker tega ne bi zmogli, temveč zavoljo že tako konkurenčne ekipe, ki je res z malo praskami prišla do naslova prvaka. Glavno vprašanje je bilo, kaj bo z Jegorjem Prucevom. Bo sledil odkup iz Crvene zvezde? Izkazalo se je, da ne, tako da se je Prucev po dobri sezoni vrnil v Beograd. Kariero v Celju, ne pa povsem, je sklenil izkušeni vratar Metod Jurhar, ki je poznal le en klub, zdaj pa bo branil v Kopru. Lucas Mačak je odšel v Gorico, Nino Milić pa kot del prestopa Jošta Piška v Domžale. Grofje so se zahvalili Artemu Bilyju, na Kosovo je odšel Sunday Adetunji.
Čeprav torej zvenečih in ključnih odhodov ni bilo – Žan Karničnik je takoj iz Eura šel v prvo postavo v Talinu –, so Celjani vendarle dodali okrepitve. Iz Brava je prišel prvi podajalec lanske sezone Matija Kavčič, iz Domžal za odškodnino sila prepričljivi Jošt Pišek, za njim pa še vratar Lovro Štubljar. Krznar si je zaželel Ivana Brnića, ki se po odhodu iz Maribora pri Olympiacosu ni naigral. In ga dobil. Veliko se pričakuje na desnem krilu od 21-letnega Jahnoaha Markela, ki je prišel iz hrvaške Kustošije, gre pa za igralca Ajaxove šole. Celjani pa so dodali še izkušnje v obrambo, kjer bo konkuriral 31-letni Slavko Bralić z več kot sto tekmami v prvi hrvaški ligi, kjer je nazadnje igral za Osijek, takoj že v Talinu pa je bil napad zaupan 21-letnemu litovskemu napadalcu Armandasu Kučysu. Težko bo sicer rekel, da ni dobil uporabnih žog, zato ga čaka že kmalu dokazovanje, da je nehvaležno soditi po le eni tekmi.
Pripravljalne tekme: Romuni si bodo grofe dobro zapomnili
Če se malo pošalimo, je Celje imelo poleg petih pripravljalnih tekem še dve. Z estonsko Floro za začetek evropskih kvalifikacij. Ampak ni bilo šale, Damir Krznar je zelo resno krenil, njegovo moštvo pa tudi. Že Kranj je padel s kar 7:0, sledil je remi z Borcem iz Banja Luke (2:2), zmaga nad romunskim pokalnim prvakom Corvinul Hunedoara (2:0), zmaga nad Rapidom Bukarešto (1:0) ter za generalko še tretjega romunskega tekmeca Glorio Buzau (4:0). Krznar je lahko med strelci našel različna imena in to z razlogom. Celje je že v Talinu zabilo pet golov, pet je bilo tudi strelcev.
Razpored: ritem, ritem, ritem
Za državne prvake je razpored po svoje res nebistvenega pomena ... Dokler seveda ne prideta na spored dve fronti. Evropska je tako ali tako že v teku, pri čemer je bila Flora, kot so sami rekli v Celju, manj kvalitetna od vsega, kar nasproti stoji doma. Večji izziv zdaj bo ritem. Celjani igrajo prvo tekmo šele v nedeljo zvečer, ko bodo doma gostili Bravo. Šiškarji se vračajo iz prvega evropskega gostovanja, kjer so imeli velik izziv, da bi nadoknadili zaostanek s prve tekme. Naslednji teden potem prinaša prvo tekmo drugega kroga kvalifikacij za ligo prvakov, ki pa bo znova doma v Celju.
Prav tak razpored je šel grofom na roko, kajti potem bodo v nedeljo spet igrali doma, ko bo v 2. krogu na vročem (17.30!) štajerskem derbiju gostoval Maribor. Prav tako v evropskem ritmu. Sledi gostovanje v Bratislavi, zatem pa še pri Muri, ki je za grofe zelo redna stranka. Ja, julij bo sila pester. Še bolj kot lani, ko so Celjani začeli v 2. krogu kvalifikacij za konferenčno ligo (kot letos Olimpija) in imeli dva tedna več ter izjemen štart v sezono: po uvodnem remiju pri Aluminiju nato šest zaporednih zmag, prvič pa klonili šele v 10. krogu – doma z Aluminijem.
Zgodba poletja: prenova stadiona je vidna in v teku
Celjski stadion je resda med novejšimi, toda zdaj je leto 2003 že daleč. Lanska zgodba, ko so po prvi tekmi z Vitorio nato morali za beloruski Neman Grodno v Stožice, nato pa Maccabi vendarle gostili doma, se letos ne bo ponovila. Najbolj nujno je že prenovljeno, kolikor slišimo, pa se obeta tudi nadgradnja vsega drugega. Spremembe so že bile vidne proti Flori, ko so zasvetili novi reflektorji.
