Nazadnje pred sedmimi leti
Zadnji nastopi vijoličastih v ligi prvakov (2017) so lep, a zelo oddaljen spomin. Minulih sedem let zanje ni bilo pravljičnih. Redki evropski prebliski niso zadoščali za vnovično doživetje evropske jeseni, (še zmeraj) požrešni klubski ustroj je izčrpal denarne zaloge, prihodnost je negotova, navijači zaskrbljeni. V letošnjem poletju, z igranjem kvalifikacij za evropsko ligo so imeli možnost enega rezultatskega zdrsa, bi lahko zagrabili imenitno evropsko priložnost, saj so bili nasprotniki zelo ustrezni. Ne kot lani Fenerbahče. A se je ponovno zataknilo. Na osmih kvalifikacijskih tekmah je Maribor izgubil kar petkrat, na zadnjih treh ni dosegel zadetka. Izpad je bil neizbežen.
Brez ustreznih ambicij
Videti je, da slovesa od Evrope v klubu niso sprejeli travmatično. Da je prioriteta državno prvenstvo, je trener Ante Šimundža povedal že na začetku priprav. Ali je šlo za premeteno previdnost ob zavedanju kadrovskih tegob, ki so se zavlekle in jih Mariborčani še niso rešili, izkušeni strateg najbrž ne bo razkril. Namesto nadgradnje temelja iz lanske sezone, ga zdaj najedajo razpoke, trenerjev nabor kakovostnih nogometašev se je skrčil, česar v klubu niso prepoznali in se posledično odpovedali evropski jeseni. Sporočila po zadnji tekmi z južne tribune, da je zdaj na vrsti državno prvenstvo, so ob imenitnih dosežkih Ljubljančanov in Celjanov zvenela precej bizarno. Dokaz sestopa na raven brez ustreznih ambicij tudi v okolju?
Pomenljivi Šimundža
V obdobju, ko ni povsem jasno, kje klub stopica, kdo ga vodi in kaj se mu obeta v prihodnosti, je na druženjih z mediji odkritejši tudi Šimundža. »Če igralci odhajajo, pričakujem okrepitve,« je znova ponovil po izpadu s Švedi, ko je svoje zadnje srečanje odigral novi član Osijeka Arnel Jakupović, Redwan Bourlès pa se je odločil, da vrne vijoličasti dres. Šimundža je dan po tekmi dejal, da je svoje prestopne tarče nadrejenim predstavil že pred nekaj časa.
Ponudil je tudi svoj vidik na komunikacijo s turškimi vlagatelji, ki uradno kluba še niso prevzeli. »Za uspešno zgodbo morajo sodelovati vse komponente. Več ji je, več se jih mora strinjati. Pri nas so tri. Če dve komponenti želita v isto smer, ena pa ne, to za prihodnost ni dobro.« Dodal je, da se športni direktor Marko Šuler trudi. Šimundža v javnosti (še) ni snel rokavic, toda način podajanja informacij ne pušča dvomov o njegovem nezadovoljstvu.
Maribor še vedno evropski zastavonoša?
Mariborski trener je odgovoril pritrdilno, a na staro slavo se v Ljudskem vrtu več ne smejo zanašati. Tolčenja po prsih, da so edini sposobni evropskih presežkov, že dolgo ne more biti, kar so potrdili pri Muri, Celju in dvakrat Olimpiji. Opevani mariborski DNK spanja na lovorikah najbrž ne vsebuje. Kolektivni skok iz cone udobja bo nujen. Brez tega bo argumentov o (dokončni) predaji nogometnega primata v državi, takšnega in drugačnega, še več.
Zelo nazornega je ponudilo spremljanje klubskih družabnih omrežij in nagovarjanja navijačev pred tekmo, s katero bi lahko blagajno obogatili (vsaj) za dobre tri milijone evrov. Pod Kalvarijo so nekoč prevladovali in navduševali s promocijskimi domislicami, zdaj jih tekmeci prehitevajo po levi in desni. In kar navijače najbolj boli, še posebej na igrišču. »Si vijo Olimpijo? Štiri nula na polcajtu vodi«, je skremženi gledalec ruknil kolega, ko sta se v četrtek prebijala na svoje sedeže. V prihodnjih mesecih bodo spet zasedeni le na tekmah domačega prvenstva.
