Domžale so menjale trenerja. Niti ni več tako odmevna vest. Ali redka. Že v minuli sezoni so moštvo vodili kar trije. Simon Rožman je nepričakovano odšel že po drugi tekmi v Sarajevo, Dušan Kosić je nato zdržal nekje do sredine pomladi, ko je delo do konca sezone prevzel Matej Podlogar. »Logi v novi vlogi« je ekipo naposled po težki sezoni varno pripeljal do sedmega mesta.
Merdanović zbral le točko in sam odšel
Ker nima licence, so Domžalčani po sezoni takoj iskali in še hitreje našli. Rešitev so našli v svojih vrstah. V Eriku Merdanoviću, vodji mladinskega pogona. A mlad, 33-letni trener, ki še nikdar ni vodil članske ekipe, je zbral vsega eno točko na šestih tekmah. Mladost na igrišču, mladost ob igrišču.
Zato so se odločili za menjavo. Znanca, dobrega znanca. Dejan Dončić. 51-letni izkušeni trener, ki zna delati tako z mladimi – prišel je iz Maribora, v Domžalah pa vodil mlajše selekcije pogon od 2005 do 2013 – kot člani, saj je spravil tedaj drugoligaško Nafto v finale pokala, vodil pa je tudi kranjski Triglav in ga v sezoni 2018/19 še obdržal v prvi ligi.
Idealen sogovornik med reprezentančnim premorom je zato športni direktor Matej Oražem.
»Dejan pozna in razume našo specifiko«
Gospod Oražem, po zelo slabem uvodu v sezono in le eni osvojeni točki je Erik Merdanović odstopil, zdaj ste se odločili za Dejana Dončića. Ker klub pozna, saj je v njem že deloval v mladinskem pogonu. Vztrajate torej pri uveljavljeni formuli?
»Dejan pozna klub, še več, pozna tudi vse mlajše igralce, ki so v glavnini našega kadra. V letih, ko je odšel od nas, je pokazal, da je sposoben, sploh nazadnje v Mariboru je bil v mladinski selekciji izjemno uspešen. Marsikaj se je naučil, pridobil važne izkušnje. Prevzem članske ekipe je zdaj najbrž tudi drugačen, kot je bilo, ko je začenjal svojo člansko pot v Triglavu. Verjamemo, da je prav to, da klub pozna, edina pot naprej. Vsak mora poznati specifike lokalnega okolja, jih vsaj razumeti, če ne kar sprejeti. Dejan to zna in zmore. Je pa jasno, da je situacija ta moment zelo slaba. Nujno moramo nabirati točke, da se stabiliziramo do zime, ko bo Dejan dobil čas in opravil celotni pripravljalni cikel z ekipo, ker to je zelo pomembno. Mi te stanovitnosti zaenkrat nimamo.«
Glede nato, da ste lani imeli tri trenerje, letos pa že dva (no, tri)... Je bilo težko, lahko najti trenerja za Domžale? Je bilo več imen?
»Glede na naše kriterije smo se hitro odločili, morali smo se le uskladiti tako z Dejanom kot Mariborom, ki bi se mu res radi zahvalili, saj so bili zelo korektni. Za Dejana bo vrnitev na članski nivo spet ena stopnička višje, čeprav je bil zdaj že v vrhu mladinskega nogometa. Veliko kandidatov pa torej ni bilo, ker se je iskanje hitro in ugodno razpletlo.«
Narobe? Vse je šlo narobe
Kje točno se je zataknilo Eriku Merdanoviću? V pogovoru za Navijaško cono pred sezono je deloval veder, prepričan, samozavesten. Kaj je šlo narobe?
»Hm, skoraj je bolj vprašanje, kaj ni šlo narobe (smeh). Šlo je narobe skoraj vse, posledica pa je vidna na lestvici. Največja težava je bila, da smo storili preveč posamičnih napak. Od sedmih tekem smo jih recimo pet praktično podarili nasprotnikom z lastnimi neumnostmi. In situacija je potem vedno bolj zahtevna, ekipo je težko dvigati, ker je še težje, če tekma izgublja po bedarijah. Če te nekdo nadigra, okej, priznaš in greš naprej. Ampak to? Marsikaj moramo narediti drugače, čeprav so bile tri, štiri tekme zelo solidne, je pa res, da kljub temu nimamo veliko za pokazati. Le kup nesrečnih okoliščin. Je pa Erik sprejel odgovorno odločitev, ko je sam ponudil nepreklicni odstop, morda je v tem momentu to za ekipo ena od možnih rešitev.«
Bi ekipa potrebovala nujno še več okrepitev? Saj sta prišla Haris Vučkić in Dejan Lazarević, pa Lovro Grajfoner, ampak boste še koga potrebovali?
»Glede na rezultate bi lahko rekli, da potrebujemo povsod malo pomoči. Prva želja je stabilizirati obrambo in se bomo najprej posvetili temu. Zadovoljni smo z začetkom pod Dejanom Dončićem, morda pride še kaka okrepitev, da se glave sprostijo. Zelo bo pomagalo, ko bo Haris prišel na tekmovalne obrate. Verjamem, da se bodo te napake končale, težave pa so bile, saj ste videli, od golmanskih, pa do penalov, golov iz kotov, rdeči kartoni ... Ampak menim, da je vse to posledica stanja v glavah. Ne v nogah.«
Dončić ni tukaj kot kratkoročna rešitev
Bi dali roko v ogenj, da bo Dončić ostal do konca sezone?
»Nobenega ne vzamemo, da bi bil pri nas kratkoročno. To je bil velik razlog, da smo se odločili zanj, ker pozna način delovanja in zahteve, ki so malo drugačne kot v klubih s partnerji in razmišljamo za nianso drugače. Prepričan sem ne le, da bo ostal do konca sezone, temveč da se bo zadržal pri nas še precej dlje. Je pa res, da se v nogometu vedno lahko zgodi nepričakovano. Ker, ja, tudi pri Eriku je bil načrt dolgoročen, pa se na žalost ni izšlo. V članski ekipi je pač rezultat tisti, ki je nuja.«
S točko ste med prvim reprezentančnim premorom na dnu. Ste zato izključno krivi sami ali se je vendarle letos prvenstvo začelo nekoliko drugače gor in dol po lestvici?
»Celoten prvi del je na nas samih. V sedmih tekmah smo imeli veliko priložnosti nabrati točke, pa smo vzeli eno. Ja, če bi zdržali v Lendavi še dve minuti do polčasa, bi bila nemara tekma ravno obrnjena in bi odnesli celo vse tri točke. Proti Primorju smo v gosteh povedli in imeli tekmo pod nadzorom. Ja, težko je, ker so igrišča kljub lepemu vremenu težka in je še toliko težje loviti zaostanek, nam pa tudi vodstva ni uspelo zadržati. Ampak bomo tudi to obrnili. Nima pa smisla zunaj iskati razloge, zakaj smo, kjer smo. Na nas je.«
Olimpija najboljša tekma, ker ni bilo napak
Kako pa v luči začetka razumete (edino) točko proti Olimpiji doma (0:0)? Nikakor vas niso prebili, pa so letos redno prebijali doma in v Evropi.
»Iz vidika defenzive naša najboljša tekma, napak nismo naredili, Olimpija spet ni imela strašanske priložnosti, tri mogoče ja, kar je za vsako tekmo normalno. Bila je tekma, ki nakazuje, da imamo igralce in kader, ki je sposoben konkurirati vsakemu, pa vemo, da je Olimpija letos skoraj vse tekme dobila. Hkrati proti Olimpiji ni težko igrati, ker ni prav veliko za izgubiti in lahko veliko pokažeš. Ampak za nas so ključne tekme s šestimi preostalimi, s katerimi se lahko kosaš bolj enakovredno. Je bila pa to svetla izjema v prvenstvenem uvodu. Dokaz, da se da.«
Prvenstvo je seveda še dolgo, ogromno točk je še, ampak bi rekli, da ste že v bitki za obstanek? Čeprav spet ni takšna razlika, štiri točke do Radomelj, pet do Nafte.
»V naši ligi je tako, da zmagaš dve, tri tekme v nizu in zadeva takoj drugače zgleda. Če bi ugnali Nafto, bi bila lestvica povsem drugačna. Na žalost ni uspelo. Moramo poskrbeti, da bomo bolj konsistentni in da predvsem ne delamo napak. Ogromno tekem je še, letos ne bo jesen daljša, kar je ugodno, saj lahko pozimi delaš korekcije in imajo ob enakem številu tekem spomladi po jeseni večji efekt. Kar se tiče pa bitke za obstanek: marca in aprila je bila mnogo večja bitka za obstanek, je pa res, da v nobenem trenutku ni prijetno biti, kjer smo zdaj mi. Časa da se dokažemo, pa je še dovolj.«
V pokalu – Olimpija
Še morda o prestopih: prišla sta Haris Vučkić in Dejan Lazarević, prej že tudi Ajdin Mulalić. Kako vidite vrnitve izkušenih?
»Kot igralce, ki nam dajo, kar nam manjka. Malo več mirnosti in tudi vpliv v napadu v težkih trenutkih. Izkušnje so pomembne, da fantje prebrodijo situcijo. Nismo še bili toliko v tem položaju, večinoma mlade fante prodajamo in traja desetletje, da se vrnejo. Haris je naš prvi večji večji prestop, pa se je zdaj vrnil, verjetno bo tega z leti še nekaj. Fantje, ki so karakterno pravi, prinašajo ligi ogromno v pravi kombinaciji z mladimi. No, sami izkušeni bi drug drugega težko kaj naučili, bistvena je sinergija. Prilagajanje na razmere naše lige, ki je izjemno specifična, traja. Zato pa verjamem, da bomo po premoru lahko govorili o dobrih rezultatih.«
Tudi v pokalu, kjer ste po izločitvi tretjeligaša Rudarja iz Trbovelj (0:5) že v 2. krogu dobili – Olimpijo?
»Uh, jaz sem bil eden večjih zagovornikov nedelegiriranega sistema pokalnega temovaanja, ker ima na tak način dodatno dimenzijo. Je pa res, da imamo zdaj v istem krogu par Jevnice - Vrhnika in Olimpija – Domžale. Se zgodi. Mislim da je pokal temu namenjen in tekmovanje bolj zanimivo, čeprav bi sam morda raje videl sistem, kjer bi vse klube dali v en koš, nagradni sklad pa bi na koncu pokril stroške. Morda bi bile tako zgodaj medregijske tekme še bolj zanimive, tekmovalno pa je tako, da smo v MNZ Ljubljana pred (naj)večjimi izzivi. Bo pa tekma zanimiva, verjamem, da priložnost bodo, Olimpijo čaka evropska jesen, zagotovo bo ta tekma dodatna draž. Bolje, da pokal ni kopija lige. Čeprav po drugi strani pa smo prav v ligi Olimpijo uspeli zadržati, haha.«
