Evropski obračun! Kako ne bi bil! Celje v 14. krogu gosti Olimpijo. Le dober teden po tem, ko sta oba kluba sijajno zmagala v konferenčni ligi. S sporočilom. Slovenski klubi so konkurenčni v konferenčni. Celje je Istanbul Basaksehir povozilo s 5:1, Olimpija pa suvereno »podelala« LASK z 2:0. In zdaj si tekmeca iz sezone 2019/2020, ko je odločal zadnji krog prav v Celju, kamor je »kanta« potem tudi romala, spet stojita nasproti. Ampak ko gre za tekme v Celju? Uh, Olimpija gre v novi eri res rada v Celje. Ne pa na proslave, kakopak. Celje ima pet zmag, a dva naslova. Oba je dobilo na tekmah z – Olimpijo.
Kontekst: stara tekmeca, ki gresta raje na gostovanje
Vse je že bilo rečeno o tisti »2:2 tekmi« ob koncu koronske sezone 2019/20, ko so grofje z najslajšim remijem prišli do res nepričakovanega prvega naslova. Olimpija je imela tedaj dva (2015/15, 2017/18) na štiri podlage. Ampak tisto? V neposrednem dvoboju? Ko je Timi Max Elšnik naredil vse in še več, pa ni bilo dovolj? Uf, tista sezona pod vodstvom trpežnega Dušana Kosića pač ne bo pozabljena. Ampak ja.
Celjani so ob Mariboru edini standardni prvoligaš, v finalu pokala so igrali desetkrat, dobili le enega, v finalu pa sta se kluba dvakrat udarila, obakrat je bila boljša Olimpija (2003/04, 2020/21). Gre pa za tekmeca, ki gresta raje skoraj na gostovanje v tem paru. V novi eri pa sploh. Celje ima po 60 tekmah kar 10 zmag v Ljubljani in le 5 doma! Olimpija pa 12 doma, a tudi 12 v Celju.
Skalna klet neporažena pet tekem. Bežigrad pa itak enigma.
Celjani, tedaj pod imenom Ingrad-Kladivar, nato pa dolgo znani kot Publikum, so že v prvo remizirali z Olimpijo v 3. krogu 1991/92, ko je bilo na Skalni kleti 0:0, po zmagi Ljubljančanov v knežjem mestu v drugi sezoni z 1:2, pa je v tretji padla tudi državna prvakinja s kar 3:0, ko so Stjepan Pranjić, Dejan Car in Bojan Romih zabili pred 900 gledalci.
In to je bil štart izjemnega niza: Celjani so proti zmajem kar pet tekem zapored ostali neporaženi Tudi v 1994/95, ko je Olimpija na koncu vzela še četrti zaporedni naslov in so v 10. krogu slavili s 3:2, nato pa igrali še 1:1 (1995/96) ter zmagali s 3:1 (1995/96) in 1:0 (1996/97). Je pa tudi res, kar ne gre spregledati, da so za Bežigradom prvič zmagali šele v predzadnjem krogu sezone 1998/99 po kar devetih porazih in le dveh remijih!
Najdaljši niz zmag je bil tri zaporedne zmage za Celjane, ko gre za domače obračune v tisti eri, med gostovanji za Bežigradom pa ne gre spregledati zmago z 0:6 v 27. krogu sezone 2004/05, ko se je Olimpija poslavljala od prve lige, potem ko je bilo že v 9. krogu 1:4 za grofe. Olimpija je na Skalni kleti imela šov v 35. krogu sezone 1996/97, ko je bilo 2:5, Celjani pa so vrnili ob koncu naslednje 1997/98 z enako mero v 29. krogu s 5:2.
Prva skoraj takoj, druga po šestnajstih tekmah!
Celje je ob povratku imena Olimpija (2009/10) torej zbralo le pet zmag. Na 30 tekmah doslej. Ja, pet. Prvo v »prvi« sezoni, ampak na drugi tekmi po remiju 1:1, ko je v 17. krogu v predzadnjem krogu v 72. minuti zabil Domagoj Duspara, a to Celjanom ni pomagalo v boju za Evropo, kamor je potem v zadnjem krogu šla prav Olimpija.
In nato je sledilo zgodovinsko čakanje. Celje je naslednjič ukanilo doma zmaje šele v sezoni 2018/19! Po šestnajstih domačih tekmah! Ko je Olimpija sicer branila naslov, ampak ne pretirano uspešno, saj je zaostala za Mariborom. V 30. krogu je za zmago v 33. minuti zabil Mitja Lotrič, ki je izkoristil napako gostov. Celjani so spet upali na Evropo, a jih je tedaj prehitela na koncu Mura.
Nepričakovanih 4:0, ki je vzelo Olimpiji vodstvo
Na tretjo zmago se je spet čakalo na pomlad. Po še treh tekmah brez zmage. Bila je sezona 2020/21. Olimpija je še bila vodilna, ampak ne več, ko je sledil razpad sistema, ko so bile tribune, kot večji del sezone, še prazne. Celje je v 34. krogu slavilo s kar 4:0! Čeprav so Celjani bili daleč od ekipe, ki bi naj spodobno branila naslov in se je na koncu reševala bitke za obstanek in za las rešila dodatnih kvalifikacij, je bilo tistih 4:0 pod novim trenerjem Agronom Šaljo nekaj neverjetnega. Ivan Božić, Ester Sokler, Mićo Kuzmanović in Filip Dangubić so sesuli zmaje, ki jih je vodil Goran Stanković. Ena res bolj nenadejanih zmag. Ta je skelela morda na drugem nivoju.
Sedem golov in napoved končnega preobrata
Četrta je nato prišla v 2022/23, a v jesenskem delu v 9. krogu, ko je 2.046 gledalcev videlo kar sedem golov in preobrat iz 0:2 na 4:2 in končnih 4:3. Celje je bilo tedaj prvo, ki je ugnalo Olimpijo pod vodstvom – Alberta Riere. Zmaji so prek Maria Kvesića vodili z 0:2 že po 29. minutah, toda forma Charlesa Ikwuemesija je ob Ninu Koutru to izničila in obrnila rezultat, je pa res, da je Celje edino zmoglo slediti zmajem, ki so na koncu bili prvaki, Celjani pa drugi.
Peta zmaga pa je tista. Najslajša. Iz lanske sezone. Pisal se je 33. krog in Celje je potrebovalo še čisto malo za svoj drugi naslov. Tokrat brez omejitev. In z rekordom. 7.242 gledalcev je videlo, kako je naposled padla petič Olimpija, sijajen gol pa je v 59. minuti zabil Egor Prucev. Saj ta spomin pa je še svež, ne? Damir Krznar je ekipo po Rieri pripeljal do naslova. Riera pa se je vrnil, v Stožicah smo letos v 5. krogu videli zelo dinamičnih 2:2.
