»Ja, šok. Kot nogometaš si ne predstavljaš, koliko dela je potrebnega, da lahko brezskrbno igraš tekmo. Šele sedaj vidim, kakšen trud se vlaga v ozadju. Še za nazaj se zahvaljujem vsem v pisarnah, ki so za nas tako dobro skrbeli,« pove iskreno, kot je znal pred mikrofoni in kamerami nastopati že prej. Zdaj nam je pomahal iz pisarn, ki so jih nedolgo nazaj na novo uredili na Fazaneriji. Ob prisrčnem sprejemu, ko je bil sam v velikem prostoru, smo ugibali, da je taktirko iz slačilnice hitro prevzel tudi v novi funkciji. »Ah, za vodenje pisarn sem še prezelen,« se zasmeji in poudari, da mu sodelavci pomagajo na vsakem koraku. Uradno je njegov položaj pomočnik športnega direktorja. »Trenutno me zanima vse. Tudi administracija športnega dela, h kateremu se bolj nagibam. Želel bi spoznati čim več stvari, ki se v pisarnah dogajajo. Imam dobre učitelje, direktor Agron Šalja me zelo vključuje. Lahko podam tudi kakšno mnenje. To me zelo veseli. Na nekatere zadeve še zmeraj gledam kot igralec in ne kot funkcionar, zato je super, da smo veliko skupaj in tako spoznavam drugo perspektivo.«
Opazim druge stvari kot trener in direktor
Različni pogledi se zaznajo med skupnim spremljanjem tekem. »Direktor ali trener opazita druge stvari. Vidim dobre udarce ali preigravanja, onadva sta bolj pozorna na celoto, na iznose, kako ekipa stoji. Saj to opazim tudi sam, a še zmeraj ne tako dobro kot ti možakarji, ki so že res nekaj časa v nogometu.« Mika ga trenersko delo, toda ne še zdaj. »Bilo bi prehitro. Želim nabrati splošne izkušnje. Kasneje, ko bom, upam, trener, bo tako vse lažje. Počasi bom začel z izpiti. Startam od začetka, saj nimam nobene licence. Čaka me dolga pot, ampak upam, da mi bo uspelo.« Vleče ga v članski nogomet, čeprav bo vmes najbrž delal z mlajšimi kategorijami. »Tudi pri otrocih se veliko naučiš,« prikima Kous, oče petletnika. »Poleti je začel obiskovati treninge. Za zdaj je to igra, a najbolj me veseli, da gre na vsaki trening z veseljem. Imel sem privilegij, da me domači nikoli niso silili v nobeno stvar. In jaz ne bom njega. Če se bo videl v nogometu, mi bo veliko pomenilo.«
Ni bilo več motivacije
Novica, da zaključuje kariero, je odmevala. Presenečenje ni izostalo. »Ljudje tega niso pričakovali. Doma sem to večkrat omenil. Ni bilo več ustrezne motivacije in želje, zato nisem želel z glavo skozi zid.« Mu je veselje do nogometa zbila lanska sezona? »Ne, ne. To me je vprašalo že veliko ljudi. Ne morem reči, da je bila kriva lanska sezona. Spet ni bila tako slaba, saj se moraš iz vsake nekaj naučiti.« Med pogovorom je večkrat dejal, kako zelo ceni, da so mu v klubu ponudili priložnost za nadaljnje sodelovanje. Domači igralci, zdajšnji in nekdanji, (so)ustvarjajo klubsko identiteto. »Res mi je v čast, da me navijači kluba, podporniki in vsi ostali ustavljajo ter mi čestitajo za dosežke med kariero. Tudi kakšno mnenje si povemo, navsezadnje smo iz tega okolja. Ponavljam, res sem vesel, da sem še naprej del tega mozaika.«
Uf, koliko papirjev
Ko mu omenimo kupe papirjev, s katerimi se vsakodnevno ukvarja klubska administracija, Kous začne odkimavati, češ, to je nekaj neverjetnega, in trositi nove pohvale. »Sekretar Jaka Maučec je z mano v pisarni. On je fenomen. Naj povem, da vsi delajo res veliko, ampak Jaka je ves čas na telefonu, dogajanja je ogromno, dan mine neverjetno hitro,« razlaga z žarom v očeh. »Povedali so mi, kaj vse so morali postoriti za igranje v Evropi. Povrh vsega smo tekme igrali v Mariboru. Kapo dol. Da smo lahko nemoteno igrali, so definitivno zaslužni oni.« Kapetan je s soigralci na igrišču poskrbel za nadgradnjo. Prvega od svojih 305-tih nastopov za črno-bele je vpisal leta 2009, zadnjega 5. maja letos proti Olimpiji. Po vrnitvi je z »novo« Muro spisal najlepše poglavje klubske zgodovine, s pokalnim in državnim naslovom ter mednarodnim presežkom - uvrstitvijo v konferenčno ligo.
