Luka Baruca je bil izredno dobre volje, ko smo ga poklicali. Tak, skoraj stereotipno veder Primorec. Poleti je prišel v Domžale kot eden tistih mladih talentov, ki kar čakajo, da pokažejo, kar znajo. Baruca je bivši reprezentant mlajših selekcij, v domačem Kopru je dal skozi vse selekcije do U-15, ko je raje šel v Gorico, rang višje. In od tam – ob vmesni posoji v velenjski Rudar – po lanski zelo dolgi sezoni v Domžale.
Letos je igral na enajstih od petnajstih tekem, tudi tisti v Lendavi, ko so Domžale neverjetno zlahka zapravile ugodno zgodnje vodstvo. Zdaj prihaja prav Nafta. V tekmi, ki ji ne gre reči drugače kot bitka za obstanek. Baruca ima v 1. SNL zdaj 29 tekem, nima pa še gola. V 2. SNL jih je na 63 tekmah zabil 13, od tega kar 10 v minuli sezoni pri Gorici. Še tri gole ima iz sedmih tekem v pokalu, ki se je lani za las izmuznil.
Naboj iz obeh strani
Luka, iskreno, koliko se pozna, da prihaja tekma z Nafto?
»Sigurno se vsi v moštvu zavedamo, da je tekma zelo pomembna, naboj bo imela iz obeh strani. Vemo, da situacija ni rožnata, ampak po drugi strani vemo, da je to še ena od tekem, kjer lahko pokažemo, kar znamo.«
Z Nafto ste igrali letos in v Lendavi kljub zgodnjemu vodstvu izgubili nenavadno s 5:2. Kako vidite tisto tekmo in kako bi radi, da poteka ta tekma?
»Tako je, da tekme ne pozabiš, ampak predvsem ne gledaš na slabe stvari. Fokusiramo se nase. Seveda je cilj zmaga, vedno pa si želimo tudi dobro zgledati, toda najbolj pomembno je, da upoštevamo navodila.«
Predstavljam si, da pride »premor« prav pred tako tekmo zelo prav?
»Ja, imeli smo dovolj dni prosto, da smo razbremenili glave, opravili smo teden dobrih treningov, pritisnili in analizirali minule tekme. Pride pa čas prav. Zelo.«
Dogajajo se nam te napake
Kaj ste ugotovili ob analizah tekem doslej? Ni namreč še zdaleč vse črno.
»Stremimo k dobremu delu na treningu, držimo pozitivo v klubu, hkrati pa se zavedamo, da se pač kdaj zgodi zdrs, nesreča. In, ja, ponavlja se, da nekaj zmanjka, kar kažejo individualne napake. In potem je stvar vsakega od nas, da (p)opravi svoj del, vemo pa, da na treningih kažemo prav to. Željo po nečem več.«
Niste bili sicer na igrišču, ko je prišla edina zmaga v Murski Soboti, ste pa bili ob remijih z Olimpijo in Primorjem. Se takrat pozna, da vendarle gre?
»Vsaka točka je pomembna, je pa res, da smo imeli nize slabih tekem, ko nismo bili pravi. Moramo videti, kaj je delalo na tistih tekmah, kjer nismo izgubili.«
Luka, v 1. SNL ste seveda že igrali z Gorico kljub mladosti. Je razlika, ko ste zdaj v Domžalah?
»Razlika je pač v tem, da sem v Gorici dal skozi selekcije od U-15 do članov. Domače se počutiš. Tukaj v Domžalah se pozna še večji profesionalizem, prva liga nudi še več resnosti.«
Ko enkrat zabiješ, bi zabijal vedno
Nimate še sicer gola v prvi ligi, imate pa 29 tekem in 10 golov iz lanske 2. SNL.
»Ah, saj gol bo prišel, ampak vidim pa, da je toliko težje. Ni pa lepšega kot zabiti. In ko enkrat to izkusiš, potem loviš in upaš, da bi še lahko. Vesel pa sem, da sem znova v pravem času storil korak naprej.«
Ste bili od nekdaj bolj napadalno usmerjeni?
»Ne, haha, ko sem začel, sem igral v obrambi, trenerji pa so me nato umeščali vedno višje. Začel sem v domačem Kopru, kjer sem dal skozi selekcije do U-15, ampak ker so potem kadeti in mladinci izpadli, sem zaradi želje po razvoju iskal novo sredino in šel v Gorico. Najprej sem sem bil v domu, kjer sem bil s soigralci kot sta Tjaš Begić in Rok Ljutić, skupaj smo šli iz Kopra nekateri novi poti naproti. Kasneje pa sem imel stanovanje.«
Ste tedaj vedeli, da boste živeli od nogometa? Veste, kaj ste morda imeli, česar drugi niso?
»Kar zgodaj sem ugotovil, da v šoli nisem tako dober, haha. Sicer pa bi rekel, da je tehnika najbrž tista, ki je pri meni izstopala.«
Iz Gorice, kjer ste debitirali v prvi ligi in igrali tudi v drugi ligi, ste nato šli tudi na posojo v Rudar. Kakšna je bila izkušnja?
»Skupaj s trenerjem Miranom Srebrničem smo sklenili, da bi bilo dobro, če bi dobil čim več izkušenj, zato sem šel na polletno posojo v Rudar. Izkušnje so bile res dobre.«
Igralec Aluminija je »kriv«
Ob koncu greva na začetek: čeprav še prvi del sezone ni končan, se res vidi, da ste na dnu v bitki za obstanek. Se o tem fantje kaj pogovarjate?
»Se, ker vsi vemo, kaj govori lestvica, da pač nismo dovolj dobri. Ampak. s pozitivno energijo želimo do čim več točk. Nenazadnje, iz zadnjih treh tekem jesenskega dela lahko naberemo več točk kot prej v celotni sezoni. Pozimi pa bo čas, da se dogovorimo, kako doseči čim več.«
Še to, lani je bila za vami dolga sezona. Z Gorico ste se do konca borili za napredovanje v prvo ligo, hkrati ste prišli do finala pokala, kjer ste izgubili z Rogaško na enajstmetrovke, vi ste zabili prvo v seriji v polfinalu proti Beltincem. Je to bil prvi penal take sorte?
»V Gorici sem bil sicer zadolžen za penale, na tisti tekmi z Beltinci je bilo seveda nekaj treme, ampak sem zabil. V Stožicah smo žal nesrečno izgubili, sam sem bil zamenjan pred koncem, ker sem bil po dolgi sezoni resnično zdelan in prav je bilo, da me je trener vzel iz igre.«
Aja, kako to, da nosite številko 97?
»Uh, to pa je zgodba. Neobičajna, ker ne gre za kak tuj vzor. Ko sem igral še v Kopru in pobiral žoge, mi je bil en igralec Aluminija s številko 97 tako všeč, da sem se potem odločil za 97. Če že 'desetka' ni na voljo.«
