Ne, tega res nismo pričakovali. Tega pa res ne. Saj je bilo že lani kdaj napeto, ja, govorilo se je tudi o bitki za obstanek. Še Matej Oražem nam je to dejal. In ponovil, ko je letos, no, ko letos ni in ni bilo. Rezultata. Če smo mislili, da je bilo lansko poletje z odhodom Ibričić-Rožman naveze burno? Kaj potem reči za prvi del sezone 2024/25? Spisali smo kar nekaj analiz. Je bilo kdaj tako slabo? Ja in ne. Prej ja kot ne. Na koncu se zdi, da je Domžalam uspelo vsaj nekaj. Biti malenkost boljši – če je to prava beseda – od Nafte. A le malenkost. Točka od zadnjega mesta. Devet do varne cene. Enormnih devet. Ampak pomlad utegne prinesti marsikaj. Vsaj zadnja tekma v Celju in tista zmaga nad Nafto sta tako nakazali.
Ključni trenutek prvega dela sezone: trenersko imenovanje in menjava
Ko je bil imenovan Erik Merdanović, se je imenovanje zdelo za Domžale naravno. Tako v tem klubu delajo. Nagradijo zvestobo, cenijo lasten kader, dajo priložnost. Na papirju je bil Merdanović pri sicer rosnih 33. letih zato logična izbira. »Pa saj sem že eno leto tukaj, spoznal sem ljudi in delovanje kluba, je pa res, da ko se bodo začele tekme, pa tv prenosi in tekmovalni pritisk in računanje točk, takrat pa se bom najbrž še bolj zavedal,« nam je povedal pred začetkom sezone.
Izkazalo se je, da je bil pritisk res velik. Prevelik. Po uvodnem kar krutem porazu v Mariboru (1:4) in nato še z Muro doma (1:2) in Radomljami (0:1) se je luč pokazala, ko je Olimpija odnesla le točko (0:0). Toda ... Prišel je nov, še hujši niz, še trije porazi, Merdanović pa je odšel po domači tekmi s Koprom (0:3), ko je komaj našel besede za predstavo. Vskočil je spet Matej Podlogar, ki je lani dokončal delo po Simonu Rožmanu in Dušanu Kosiću. Domžale so v Lendavi vodile z 0:2 (!), potem pa so padali čudaški goli za končnih 5:2. Prišel je Dejan Dončić, vzel točko Bravu iz Šiške (0:0), gladko klonil s Celjem in Mariborom s po 0:3, preden je sledilo presenečenje in prva zmaga komaj v 11. krogu povrhu na gostovanju pri Muri (0:1). A ko so Radomlje nato povozile rumeno družino z 1:4, se je poznalo, da marsikaj ne »štima«. Da se je oglasil še Stane Oražem, predsednik kluba, priznal, da je bilo tudi nekaj težav, ampak da spet ni tako hudo, kot »se govori«. Pomagalo je, Domžale so premagale Nafto v nujni tekmi jeseni (2:1), za konec pa odnesle še točko iz Celja (2:2) in pokazale, da imajo karakter.
Najboljša tekma: Mura – DOMŽALE (0:1, 11. krog)
»Nekaj se mora obrniti na pozitivo,« je Dejan Dončić povedal po zmagi na Fazaneriji. Še ko so kasneje v 16. krogu v neposrednem dvoboju na dnu ugnali Nafto, je Dončić izpostavil, da je bila tekma v Murski Soboti ena boljših. In res je bila, ne samo zaradi treh točk, ki jih je čisto na koncu prinesel lep strel Marcela Lorberja s pomočjo odbitka od Matica Vrbanca. Ampak ker so delovali povezano in to proti trdemu tekmecu. In legitimno lahko rekli, da so bili boljši tekmec. In sestavili dva res solidna polčasa. Kar pa je bilo, žal, zelo redko.
Najslabša tekma: Domžale – RADOMLJE (1:4, 12. krog)
Po najboljši tekmi in prvi zmagi – najbrž najslabša. Še enkrat več se je začelo dobro. Še z vodstvom. Že res, da je bil reprezentančni premor in da so bile Radomlje v rezultatskem (in terminskem) naletu, toda še Dončić ni imel odgovora, kaj se je zgodilo po petnajstih minutah. Brez želje in brez volje, je ponavljal, ne gre igrati. »Ni problem izgubiti, ampak na tak način, pa je velik problem,« je bil precej kritičen. Obramba je imela še en res težek večer, napaka za napako, prav nič ni šlo prav. Tekma, ki je še enkrat več pokazala, kako so se časi v »občinskem« derbiju spremenili.
Izstopajoči niz: 10 tekem brez zmage
Čeprav je potem prišla prva zmaga, smo se po 13. krogih začeli že resno spraševati, ali se z le petimi točkami po trinajstih tekmah da obstati v ligi. Ja, ampak sila redko, kar je pokazala Ljubljana v 2003/04. Domžale so z izjemo krstne 1991/92 letos zabeležile najslabši štart. V 1991/92 so zmagale šele na petnajsti tekmi, zdaj na enajsti. Bolj kot sam niz pa je izstopalo, da so bili dobri začetki in res slabi konci. Ter mnogo prejetih golov iz prekinitev.
Moment sezone: odhod Merdanovića in vztrajanje
Erik Merdanović je sam in nepreklicno odstopil po tekmi s Koprom (0:3), ko so Domžale komaj spominjale na ekipo, ki ve, kaj bi naj počela. »Dobro začnemo, potem pa individualne napake, kar nasprotnik kaznuje,« je analiziral Merdanović po svoji šesti tekmi. Domžale so bile hudo kaznovane zlasti po golih s prekinitev, odgovora pa novi trener ni našel in je zato kar sam odšel. Po vmesni vlogi Mateja Podlogarja, ki še nima ustrezne licence, a se je lani kar solidno obnesel po odhodu Kosića, zdaj pa vskočil le za bizarno tekmo z Nafto (5:2), je nato prišel Dončić, ki je Domžale dobro poznal po delu z mladimi, po vodenju Nafte in Triglava pa se je nazadnje dobro znašel v mladinski šoli Maribora. Domžale so torej še naprej raje spet vztrajale pri »svojih« ljudeh.
Izstopajoči igralec: Ajdin Mulalić?
Ja, je. Nabor ni širok, ampak ta pa si to zasluži. Vrnil se je v svoj klub. Še zadnjič. Fant, ki je začel braniti zeeeelo pozno, fant, ki je šel »samo barvati ograjo«, pa postal golman. Mož(akar). Ko je odšel lani poleti v Željezničar in nato pa pozimi še v Rogaško, se je zdelo, da ne bo prišel nazaj. Pa je. In šel v gol, sicer imel tudi kar nekaj težkih tekem, kjer mu nikakor ni šlo, sploh gol proti Nafti skoraj s polovie, toda do konca se je dokazoval na svoj način. In zdaj, očitno, končuje kariero? Pa čeprav je star komaj 29 let.
Razočaranje/več se je pričakovalo: zveneča prihoda, ampak tajming?
Prihoda Harisa Vučkića in Dejana Lazarevića sta bila, ja, tudi smiselna. Oba sta seveda domžalska otroka. Nista ne prva in tudi ne zadnja, ki sta se vrnila po uspešni karieri tudi v tujini. Ampak so Domžale potrebovale res prav njiju? Kajti primarna težava še zdaleč ni bil napad, čeprav je 13 golov res skromna bera (le Nafta 11), temveč še posebej obramba. Lazarević je zbral 7 nastopov in dokaj malo minut, Vučkić pa 8, večjega učinka za zdaj še ni bilo. Ampak dobre priprave in čas lahko veliko prineseta prav njima.
Učinek poletnih prihodov: mnogo bolj so se poznali odhodi
Ker je Domžalam šlo, kakor jim je šlo, je posameznike res stežka ocenjevati. Od Nina Milića se je gotovo pričakovalo (naj)več, saj je imel izkušnje s Celjem. Podobno velja za Luko Baruco in še bolj za 25-letnega Luko Kambiča. Solidno se je izkazal Behar Feta, ki je posojen iz Maribora, od koder je prišel odpisani Marcel Lorber, ki še utegne pokazati, da so mu take sredine bolj pisane na kožo. Manj uspešen, vsaj zdi se, je bil Rene Rantuša Lampreht v obrambi, je pa res, da so Domžale z odhodom Gašperja Tratnika, Mirka Mutavčića in Tilna Klemenčiča, ki so vsi odšli v Primorje, izgubili več, kot so najbrž pričakovali. Mnogo, mnogo več.
Najlepši gol: Marcel Lorber: Mura – DOMŽALE 0:1 (0:1)
Kar trije so se znašli v našem Top 3 izboru skozi 18 krogov, čeprav so Domžale zabile le 13 golov. Da so bile Domžale brez zmage, je bil že skoraj pregovor. Bile. 10 tekem. Do Fazanerije. Mura je čakala do 82. minute, padel je gol, a bil po posredovanju VAR-a razveljavljen. In tukaj je vskočila rumena družina. Saj je Danijel Šturm že prej naciljal v vratnico, toda ko so Domžale pletle in pletle v sodnikovem podaljšku, dosti prostora ni bilo. Nekaj si je bilo treba zmislit. In Marcel Lorber, ki je ob koncu prestopnega roka prišel iz Maribora, si je. Saj je imel že dva gola iz časa pri vijoličastih, sploh tisti Domžalam, ja, ravno njim, je bil evrogol. Ampak za to je bilo potrebno nekaj več. In je uspelo. Čez nogo Matica Vrbanca. Florijan Raduha ni imel možnosti. O, ne.
»Navijaška cona« moment: Kako je Luka Baruca izbral - 97
Ko smo se pogovarjali z Luko Baruco, 21-letnim Primorcem, ki je letos prišel v Domžale, smo na sicer tradicionalno vprašanje, kako to, da nosi številko 97, dobili zelo nenavaden odgovor. »Uh, to pa je zgodba. Neobičajna, ker ne gre za kak tuj vzor. Ko sem igral še v Kopru in pobiral žoge, mi je bil en igralec Aluminija s številko 97 tako všeč, da sem se potem odločil za 97. Če že 'desetka' ni na voljo.«
Statistika:
18 tekem: 2 zmagi. 4 remiji. 12 porazov.
Gol razlika: 13:40
Število uporabljenih igralcev: 32 (že zadnji dve sezoni prav tako 32)
Število različnih strelcev: 6
Najdaljši niz zmag: 1
Najdaljši niz brez zmage: 10 (od 1. do 11. kroga)
Najboljše obiskana tekma (doma): 2.000 (4. krog, Olimpija 0:0)
Najslabše obiskana tekma (doma): 200 (16. krog, Nafta 2:1)
Povprečen obisk (doma): 680 gledalcev/tekmo
