Vse najboljše. Kakšno je bilo praznovanje v klubu?
Hvala. Luštno je bilo. Mastili smo se čevapčiči tu v slačilni, po treningu. Pa sem jih preveč naročil. Približno 150. Seveda nismo vseh snedli.
Takšna je navada, obveza, da vsak pripravi kaj takega za svoj rojstni dan?
Težko rečem. Jaz sem tako navajen, jaz to z veseljem storim. Kar nekaj pa je takšnih, ki se temu izognejo. Kot da nimajo rojstnega dne. Kar preskočijo ta dan.
Mar res? Ne verjamem. Kdo so ti?
Hehehehe, ne smem povedati.
Kaj ti pa pripravijo igralci?
Nič.
Jaz vedno dobim darilo.
Mi pa ničesar, hehehe.
###GALLERY###
V kakšnih letih ste zdaj?
V najboljših, seveda. Odlično se počutim. Če odštejem poškodbo v Avstriji, ko sem manjkal 4 mesece, sem zdrav. In tako je bilo vso kariero. Tudi s svojimi trenutnimi predstavami sem zadovoljen. Seveda je vedno lahko še bolje. Zbral sem 4 podaje, na gol še čakam.
Ampak saj nismo navajeni, da bi jih vi dajali.
Imam več kot 140 nastopov za Olimpijo, dal pa sem 2 gola. V Zrinjskem in Željezničaru sem jih dal 3 ali več na sezono.
Vas to tukaj muči?
Ne. Rad igram, srečen sem, če je žoga pri meni, če lahko gradim igro, če lahko podam za gol. To mi je bolj pomembno.
Kako to, da ste se iz Avstrije vrnili v Ljubljano.
Pri Admiri Wacker sem bil med najbolje plačanimi igralci. V teh zaostrenih razmerah je klub iskal kompromisno finančno rešitev. In ko se je ponudila možnost vrnitve v Olimpijo, nisem kolebal. Moj prvi sin je odraščal tu, soprogi je všeč Slovenija, pa tudi meni je Ljubljana ob Zagrebu najlepše mesto na Balkanu.
Vas na ulici prepoznavajo?
Tu pa tam kdo. Kakšen navijač, ostali niti ne.
Vam ta mir ustreza?
Slovenci ste zanimivi. Pred časom sva z Lukom Menalom sedela v slaščičarni. In on reče: »Glej ga, Luka Dončič.« Jaz rečem, da to ni on, Menalo me prepričuje, da je. Ga opazujeva, primerjava s fotografijami na instagramu, nakar Menalo reče, da se bo fotografiral z njim. Jaz ga rotim, naj se ne sramoti, ker to ni Luka Dončič. On pristopi k njemu in – res je bil Luka Dončič. Nisem mogel verjeti. Ker če pri nas pride Bojan Bogdanović v Mostar, ga vsi cukajo za rokav. Edin Džeko pa se sploh ne sme sprehoditi po Sarajevu, takšen zvezdnik je. Tukaj pa Luka Dončič v mestu v miru pije kavo in nihče se ne obregne vanj.
